»Dragi mladi, ko bi vedeli, kako ste mi pri srcu! Vedno mislim na vas v Gospodu in vedno mislim na vas v tisti veliki družini, ki je Cerkev. Zato rad sklepam to poslanico z nekaterimi mislimi, ki jih je papež Benedikt XVI. izrazil v svojem božičnem sporočilu. Zdi se mi, da te besede označujejo za vse nas smer, pot in načrt življenja. Spominjajoč se na svetovni dan mladih v Madridu nam zaupa vzorec kako biti kristjani.

Prvič. Udeležba mladih z vseh strani sveta, raznih ras, narodov, jezikov in kultur je opozorila
na »novo izkušnjo katolištva in vesoljnosti Cerkve«. Pomaga nam odkriti, da smo si vsi bratje
in sestre, združeni v eni sami družini, sprejeti od edinega Gospoda, Jezusa, slaveč skupno bogoslužje. To ni le ideja, temveč resnična izkušnja.
Drugič. Velikodušna in vesela zavzetost tisočev prostovoljcev je pokazala ta novi način kako
biti ljudje in biti kristjani. »Biti za druge je lepo.« Življenje in čas najdeta svoj poln pomen, kadar se svobodno darujeta in kadar se ne ohranjata zase.
Tretjič. Zgoščena tišina v navzočnosti svetega Rešnjega telesa s češčenjem je izraz vere v ta izvir duhovnosti, ki daje moč za darovanje lastnega življenja. Vstali Gospod je navzoč povsod,
posebno pa v evharistiji.
Četrtič. Zakrament sprave nam pokaže: čeprav nas je Bog ustvaril in torej namenil, da bi dosegli polnost življenja, ki prihaja iz Ljubezni, doživljamo v sebi moč zla, ki nas vodi k sebičnosti v najrazličnejših oblikah. Ta izkušnja nas ozavešča, da smo potrebni odpuščanja; to je tudi znamenje odgovornosti.
Petič. Veselje izhaja iz vere, iz gotovosti, da smo bili zaželeni, sprejeti in ljubljeni od Boga, od nekoga, ki nam pravi: »Dobro je, da si!«; od nekoga, ki je mislil na nas in na načrt z nami.«