Ta vzklik je lahko najbolj človeški. V naši naravi, ki jo tolikokrat začutimo grešno, se lahko zatečemo k Materi.

Občutek po grešnem dejanju, je za človeka vedno nekaj grenkega, težkega, velikokrat je vir občutka krivde in nezadovoljstva s samim seboj. Ne obrodi nič dobrega.

Zato je nadvse tolažilna misel in dejstvo, da nas Marija sprejme v naši grešnosti. Ob Njej je vedno prostor, v Njeni materinski ljubezni so vrata vedno odprta. Ona daje moč za novo pot, v kateri lahko tudi preko izkušnje greha, človek postaja nov in svet pred Gospodom. Ta izkušnja premaga občutek krivde in postane rodovitna za ljubezen.

(Ob Marijinem liku, ki je osvetljeval Oratorij 2017, ta spletni uvodnik spremljajo kratka razmišljanja ob litanijskih vzklikih in ostajajo na razpolago v arhivu.)