Mesec junij in obhajanje evharističnega kongresa nas postavljata v samo osrčje skrivnosti naše vere, ki je povzeta v besedah: »Kristus je vzljubil nas in je daroval sam sebe za nas kot blago dišečo daritev in žrtev Bogu« (Ef 5,2) . Ko sveti Avguštin razlaga besede svetega Janeza »če je on dal življenje za nas, moramo tudi mi dati življenje za brate«, pravi, da nam apostol pravzaprav hoče razložiti s temi besedami, kaj je skrivnost evharistije. Če je namreč Jezus dal samega sebe za nas, nas vključuje v to in vabi, da delamo enako: da damo življenje za brate in sestre. Evharistija nastane iz ljubezni; vse se razloži s tem motivom: KER NAS JE LJUBIL. Naše duhovništvo, ki smo ga deležni po krstu, nas torej vabi, da pri maši skupaj z duhovnikom v globini svojega srca molimo ”To je moje telo, ki se daje za vas, to je moja kri, ki se preliva za vas” in pri tem mislimo na konkretne brate in sestre, h katerim smo poslani, da jim služimo. Ko darovanje Kristusovega telesa spremlja darovanje lastnega telesa, tedaj zares POSTAJAMO EVHARISTIJA in dosegamo poslednji domet svoje poklicanosti, za katero smo ustvarjeni.

In kaj bi si morali na dan evharističnega kongresa bolj želeti kot to, da bi evharistijo globlje doumeli in se pustili prevzeti od njene skrivnosti!?                                                                                                                    S. Bernarda Žibert