Nekaj misli o molitvi …

Družba tega sveta nam govori: naredi sam, saj zmoreš, vstopi vase, imaš moč jaza … To je hudičevo delo. Gre za idolatrijo, malikovanje samega sebe. Jaz moram iti iz sebe – to je katoliško!

Definicij o molitvi imamo veliko. Katekizem katoliške Cerkve (2559) pravi, da je »molitev povzdigovanje duha k Bogu.« Sv. Terezija Avilska pa pravi, da je »molitev prijateljsko srečanje s Tistim za katerega vemo, da nas ljubi.« …. Ob tem pa se moramo zavedati, da molitev ni monolog. Gorje, če je tako😊)) Jezus pravi: »Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili.« (Mr 6,7) Molitev je pogovor, kjer sta navzoča poslušanje in govorjenje. Zakonca se morata poslušati in pogovarjati ter tako preživljati čas skupaj. Sicer ne bo šlo. Enako je v odnosu z Bogom.

Molitev je način, kako se pogovarjamo z Bogom, je predvsem razpoloženje srca. Prvi del očenaša nas uči moliti:

1. V molitvi stopiš pred Očeta. Torej si sin. Sin pa veruje, da oče lahko da, da zmore dati in da hoče dati. Verujte in dobili boste vse.

2. V molitvi stopiš pred Stvarnika vesolja. Ko ti izgovoriš besedo »Oče« imaš vso Njegovo pozornost. Ne zanima ga nič drugega.

3. Naj bo tvoja volja in ne moja. Srčika molitve in kontemplacije je, ko prosimo samo še za Njega.

Pri molitvi lahko prosimo za znamenja … Bog bo vedno odgovoril. Kot »nadležnemu prijatelju«, nam bo dal kar prosimo. »Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!« (Lk 11,5-13). Samo vztrajni moramo biti, nikoli se ne naveličati. Prim Lk 18,1-8.

In kaj se zgodi, če ne dobiš tega, kar si prosil? Trije odgovori Boga so možni: da, ne ali počakaj, imam nekaj boljšega zate. Bog nam ne more dati vsega, kar prosimo. Pri 10. letih ne moreš voziti avta, tudi če to prosiš mamo in očeta. Bog ve, kaj rabimo v določenem trenutku.

Moli za Svetega Duha, in ko boš dobil tega, boš dobil tudi vse drugo. Jezus nam pravi, najprej prosite za Božje kraljestvo in dobili boste tudi vse drugo.

Job je govoril z Bogom, trije prijatelji pa so govorili o Bogu. Zato je je Job pravični.

»Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Jn 17,3) Molitev je spoznavanje Boga. Celo večnost bomo potem molili, zato se je dobro vaditi že zdaj 😊))

Trije kriteriji, da bo molitev uslišana:

»Če boste verovali, boste prejeli vse, kar boste prosili v molitvi.« (Mt 21,22)

»In to je zaupnost, ki jo imamo z njim: on nas usliši, kadar ga prosimo po njegovi volji. In če vemo, da nas v vsem posluša, za kar koli ga prosimo, tudi vemo, da že imamo, kar smo ga prosili.« (1 Jn 5,13-14)

»Jaz sem resnična vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani; in vsako, ki rodi sad, očiščuje, da rodi še več sadu. Vi ste že čisti zaradi besede, ki sem vam jo povedal. Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar. Če kdo ne ostane v meni, ga vržejo proč kakor mladiko in se posuši. Te mladike poberejo in vržejo v ogenj in zgorijo. Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V tem je poveličan moj Oče, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci. Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni! Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno.« (Jn 15,1-11)

Izhajajoč iz teh treh odlomkov so trije kriteriji:

– Vernost, zaupanje Bogu.

– Da je po Njegovi volji. »Vemo, da Bog grešnikov ne usliši. Kdor pa Boga časti in uresničuje njegovo voljo, tega usliši.« (Jn 9,31)

– Da ostaja Božja besede v nas. »… kajti brez mene ne morete storiti ničesar« (Jn 15,5) Kaj je tisto »vse«? SVETOST, ODREŠENJE.

Predpogoji za molitev:

* Ponižnost – Bogu mi ne moremo dati ničesar! Bog želi, da z njim govorimo. Ne glede na to, kaj mi čutimo. Bodite z Bogom taki kot ste! Mi smo pred Bogom berači. »Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti.« (Rim 8,26) Bodimo kot cestninar v priliki. Prim. Lk 18,9-14.

* Ljubezen – Ko nekomu zaupaš, si želiš govoriti z njim in ga poslušaš. Kriterij je žrtvovanje: čas za Boga, darovanje vsega. Koliko se žrtvuješ? Kje preživljaš čas in kje zapravljaš denar? To je tvoj bog.

* Vera in upanje – Verujem in upam, da Bog lahko da in mu bo dal.

Kaj pravzaprav povem s tem, ko molim ali ne molim? Če zjutraj ne molim, povem, da Boga tisti dan ne potrebujem. In če zvečer ne ne molim, povem, da Boga tisti dan nisem potreboval. In obratno.

Veliko ljudi zelo dobro govori o Jezus. A to ni dovolj!

»Če evangeliziraš, če govoriš o Jezusu drugim (pa naj bo to samo tvoja družina ali ozek krog prijateljev) in se ti nisi prej pogovarjal z Jezusom, ti bo hudič vzel tvojo evangelizacijo in bo uporabil tvojo evangelizacijo, da te uniči.« (sv. Alfonz Marija Liguori)

Poznamo duhovnike, redovnike in redovnice, pa tudi zavzete laike, ki so padli, ker niso prebivali v Gospodu, ker niso ostali v Gospodu. Če ne molimo, če ne molimo dovolj, nam ne bo šlo. Moliti pa je potrebno tako osebno, kot v občestvu z drugimi.

Ko so Izraelci šli v boj, so vedno nosili s seboj skrinjo zaveze. Sicer bi bili poraženi. Ko so napadali Jeriho (prim. Joz 6), so se jim prebivalci mesta smejali, češ, kaj nosijo s seboj to skrinjo. A prav zaradi Božje navzočnosti so zmagali. V skrinji zaveze so bile tri stvari: mana, tabla desetih zapovedi in Aronova palica. Na vrhu skrinje pa je bil prazen stol, to je stol Božjega usmiljenja. Prazen stol predstavlja upanje, da bo nekoč Mesija zasedel ta prostor in nam prinesel odrešenje. Mi verjamemo, da je Mesija, Jezus prišel. Mi danes ne nosimo več skrinje zaveze (ker se niti ne ve, kdaj in kje se je izgubila), ampak Marijo. Molitev rožnega venca v duhovnem svetu uničuje zlo. Don Bosko je imel sanje, kjer je videl, kako rožni venec davi zveri, zmaje … Neki svetnik je rekel, da je vsaka zdravamarija metek, desetka ročna bomba, celi rožni venec pa jedrska bomba. Pater Pij pa je dejal, da je rožni venec bič za hudiča. Ali je utrip srca dolgočasen? Ali je hranjene dolgočasno? Ali je spanje dolgočasno? … Vse pomembne stvari v življenju so vedno iste in vse se ponavljajo. In če se ne bi ponavljale, na videz res zdolgočaseno, potem ne bi bili več živi. Tako je torej tudi z molitvijo rožnega venca in vsako molitvijo. Brez povezanosti z Bogom, kot mladike na trti, nimamo življenja v sebi.

Pet razlogov in načinov molitve:

	Razlog	Način
1	Bog je dober, velik.	Slavljenje in češčenje. To je človekov odgovor na Božje darove v vseh situacijah življenja.
2	Vse prihaja od Boga.	Zahvaljevanje: da sem, da svet je, sem unikat, za vse sposobnosti … Vrhunec molitve zahvaljevanja je sveta maša.
3	Bog je velik, vse prejemaš od njega in ko pogledaš sebe, vidiš, da si grešen.	Kesanje.
4	Bog, ki je velik, ti daje vse, ti odpušča, zato ti pride spontano, da priporočiš tudi druge Bogu.	Priprošnja (= sredniška molitev, posredovanje). Post. »Če bi mi razumeli duhovni svet, bi umrli od občudovanja ali od strahu.« (sv. Pij) Moliti in postiti se za drugega je od Abrahama dalje lastno srcu človeka, ki je uglašeno po Božjem usmiljenju. Jezus lahko ozdravi nekoga na podlagi vere drugih (Mr 2)
5	Gospod, prosim te …	Prošnja. Nazadnje moliš zase. S tem priznaš, da si berač. Prvi korak te molitve je prošnja za odpuščanje. Te molitve ne izreka, kdor je napuhnjen. Najprej pa moramo prositi za Božje kraljestvo.

Za vse te načine molitve prosimo Svetega Duha. Brez njega ne znamo moliti. Kličimo ga. »Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi.« (Rim 8,26)

Pri tem gre za tako imenovano molitev v jezikih. O čemer govorijo Apostolska dela na večih mestih (2,1-13; 10,44-48) Kaj je pravzaprav to? Ko ne veš, kako moliti. Bog te gleda in ti pravi, posodi mi jezik in jaz, Sveti Duh, bom prosil namesto tebe to, kar res rabiš. V blebetanju, ko nihče ne razume, ti poveš svoje najgloblje prošnje, stiske, hrepenenja … Kdor ima dar za interpretacijo tega, nam to pove na glas. Samo tako lahko vidimo naše najglobje hrepenenje. Sveti Duh »potegne« sam iz nas najgloblja hrepenenja in prošnje z neizrekljivimi vzdihi. To je edini dar v Svetem pismu, ki je namenjen meni samemu, da rastem na poti svetosti. Vsi ostali darovi so za izgradnjo skupnosti.

Kdaj in kako moliti?

V postopku za razglasitev so don Bosku očitali, da ni nič molil, saj je bil vseskozi s fanti. Vprašanje pa ni, kdaj je don Bosko molil, ampak kdaj don Bosko ni molil? Vedno je molil. Kaj pomeni vedno moliti? Pomeni stanje srca (to, kar smo rekli že zgoraj).Pri molitvi je potrebno imeti red, urnik. Potrebno si je določiti konkreten čas in kraj za molitev. Organiziramo si vse diete, počitnice, dodatne dejavnosti, poroke … Organizirajmo si tudi molitev!!! Moliš, ne ker imaš čas ali ker nekaj čutiš… , ampak zato, ker želiš srečati in spoznati Boga!!!! Ker rabiš Boga!!!!

V katoliški duhovnosti je in – in : formalna molitev (z obrazci, brevir …) in spontana molitev. Oboje mora biti.

Moli na glas. Duhovni svet deluje na zvok besede. Angeli in hudi duhovi odreagirajo na to, ko ti rečeš »Jezus«, ko moliš na glas.

Formalne molitve:

Molitve, ki so jih napisali svetniki. Zakaj jih ne bi molil tudi jaz?
Brevir – odlična molitev, ker je Jezus molil te iste Psalme, vsa Cerkev moli to molitev.
Najboljši molitvenik so Psalmi v Svetem pismu. V psalmih imamo veselje, trpljenje, žalost, slavljenje … Kompendij katekizma katoliške Cerkev v točki 540 pravi: »Psalmi so vrhunec molitve v stari zavezi. Božja beseda postane v psalmih človekova beseda. Ta molitev ima osebno in skupnostno razsežnost, ki ju ni mogoče ločiti med seboj. Je navdihnjena od Svetega Duha in opeva velika božja dela v stvarstvu in v zgodovini odrešenja. Kristus je molil psalme in jih dovršil. Zato so bistvena in trajna prvina molitve Cerkve. Primerni so za ljudi vseh slojev in časov.«
Lectio divina – premišljevanje Božje besede po korakih.
Meditacija – razmišljaš o Božji besedi in se pogovarjaš z Bogom z vsem, kar si (misli, čustva, razum …).
Vrhunec molitve je kontemplacija – tu samo gledaš Boga, tu zgubiš prostor in čas. »Jaz gledam njega, On gleda mene.« (sv. Janez Marija Vianej) Satan se tega najbolj boji, ker ti ne more nič. Si popolnoma združen z Bogom.