Ravno mesec dni mineva od kar je papež Benedikt XVI. razglasil leto vere in nas povabil k »pristnemu in obnovljenem spreobrnjenju k Jezusu, edinem odrešeniku sveta.« In kaj to pomeni zame, zate danes? Ja, to je enkratna priložnost, da ponovno odprem svoja zarjavela »vrata vere« (Apd14,27), skozi katera sem že vstopila pri sv. krstu, da se spreobrnem k Jezusu in da izrečem svoj osebni »DA«, Njemu, ki me ljubi in sprejema takšno kot sem. Sv. Krst je studenec žive vode, ki me je prerodil za božjega otroka. Postala sem njegova ljubljena hči, saj me je On poklical v življenje. Poklical me je po imenu in me znova kliče naj odprem svoja vrata, Ga sprejmem, poživim in poglobim to veliko milost, ki mi je bila podarjena po mojih starših.

Starši so mi v zibelko položili čudovito darilo, sedaj pa je na meni, kaj bom naredila s tem darilom. Ga bom pustila tem na polici zapakiranega, da se bo na njem nabiral prah ali pa bom potešila svojo radovednost in ga odprla? Jaz, samo jaz, se moram odločit kaj naredit! Jaz sem to čudovito darilo odprla, in ni mi žal, da sem ga. Osebno sem odgovorila na to veliko milost in stopila v osebni odnos z Jezusom, ki ni tam nekje zgoraj, ampak je ob meni in z menoj v vsakem trenutku mojega življenja. On je moja moč! Problem je samo v tem, da se tega ne zavedam vedno. Jezus je moj prijatelj s katerim se lahko pogovarjam na »TI« v vsakem trenutku mojega življenja.

Ta osebni, prijateljski in celo intimni odnos z Jezusom pa lahko raste samo preko zakramentov, posebej sv. Evharistije in Božjega usmiljenja, prebiranja Svetega Pisma, molitve. Ni lahko! Ampak le na takšen način postajam in sem živa priča Jezusove ljubezni, ki jo ima do mene, tebe,…vseh nas.

Metka Mujagič