Evforija, poveličevanje, leporečenje,….. Celo na pot, po kateri je Jezus sedé, na osličjem žrebetu prijahal v Jeruzalem, so mnogi pogrinjali svoje plašče. To je bilo slovesno v Jezusovem času. Slovesne so tudi sodobne cvetne nedelje po naših župnijah: barvite, polne množic, sejemskega dogajanja, veselja, blagoslovov, procesij, zelenja, oljčnih vej, butar, snopov. Vse našteto se zvrsti v glavi, ko pomislimo na cvetno nedeljo.

V moji glavi se zvrstijo prizori Jezusovega trpljenja in radeljske Kalvarije. Sama želim biti ob Njem tam, kjer so ga bίli, ga zasmehovali, mu prebodli roke in noge, pasli na njem oči in ga poniževali. V veselju in slavju ni težko biti ob človeku. Tam jih je običajno dovolj, so množice. Ne želim biti del te drhali hudobnežev in radovednežev. Želim biti Simon ali Veronika v svetu, kjer živim. Pomagaj mi, Gospod, odpirati uho in očistiti oko, da bom znala prisluhniti in videti bolečino in potrebe okoli sebe. Naj bom ponižna in pokorna. Spomni se me, prosim, ko bom prestopila prag večnosti.

Ani Gerold, Radlje