Bog se ne kesa svojih izbir in ne prelomi svoje obljube. Ta Božja zvestoba je prvi in glavni vidik njegove ljubezni. Papež Frančišek rad poudarja, da se Bog nikoli ne utrudi v ljubezni do nas, ne naveliča se nam odpuščati in nas prenašati. Iz ljubezni do nas se je učlovečil, umrl in vstal in nam stoji ob strani v lepih in težkih trenutkih.

Vsak izmed nas lahko reče: “Življenje je dal zame.” Jezusova zvestoba se nikoli ne ukloni, niti pred našo nezvestobo. On ostaja vedno zvest. Iz te velike in veličastne zvestobe lahko črpam moč za svojo tolikokrat šepajočo zvestobo. V vseh letih posvečenega življenja vsekakor ni manjkalo trenutkov in obdobij, ko sem z zanosom čutila Božjo bližino tako živo, da bi se je lahko dotaknila z roko. Prav tako pa ni manjkalo padcev, ko sem si samo še rekla: kdo pravzaprav sem, da Gospod še potrpi z menoj.

Ja, kdo pravzaprav sem jaz , katera je moja identiteta po 25 letih redovniškega življenja v družbi HMP?
Sem ljubljeni Božji otrok kljub padcem in ranam. Vem, da sem ljubljeni Božji otrok prav zaradi teh padcev in ran. Sem ljubljeni Božji otrok, hčerka, ki jo je Gospodar življenja poklical za nevesto svojemu Božjemu sinu. Sem Kristusova nevesta, da drugim ljudem, predvsem mladim, pričujem o neskončni Božji zvestobi.

s. Marija Zabret, HMP