Če pa pšenično zrno ne umre?

 

Pomlad prebuja življenje in ga napolnjuje z novim upanjem. V sebi nosi semena, ki bodo kmalu skalila. To je čas, ko imamo priložnost, da se prebijemo do svojega bistva in spoznamo svoj greh. V trenutku razkritja smo mrtvi in le Gospod nas lahko znova pokliče v življenje. V tem letu je moja družina posvetila postni čas medsebojni ljubezni, graditvi odnosov in sprejemanju drug drugega. Vsak večer molimo za družino. Vsak dan znova premagujemo preizkušnje, ki jih doživljamo na tej poti. Nihče od nas ni pričakoval, da nas bo Gospod tako hitro uslišal in nam hkrati ponudil toliko priložnosti za rast. Vsak od nas zelo boleče doživlja padce na tej poti. Družinska molitev je v medsebojni podpori in vztrajanju, predvsem takrat ko je težko. Skupaj spoznavamo, da se moramo pustiti voditi, zato da bi se zmogli v polnosti ljubiti. V tem času doživljamo zgodbo pšeničnega zrna, ki umre zato, da lahko ob svojem času rodi svoj sad.


Petra Ulamec