Če si zamislimo, da igralec stoji na odru, gleda v gledalce in ne vidi nič, le slepečo svetlobo ali pa črno luknjo in vendar ve, da mora igro brezhibno odigrati, drugače ga gledalci ne bodo nagradili z aplavzom. Človek, ki stoji na odru življenja in igra vlogo v življenju ne more videti, pred kom igra to vlogo. Prav tako ne more videti, komu odgovarja za to, da vlogo igra primerno. Pogosto rabimo le namig, ki nas spomni, da je zastor dvignjen in da nekdo opazuje vse, karkoli  že delamo. Naša igra življenja je lahko nagrajena z aplavzom ali pa, z žvižganjem. Brezpogojna vera in zaupanje pa lahko spremenita našo igro, naše  življenje v zmagoslavje.

Vera je zato čudovit večen dar. Vse kar moram storiti je reči: Da. Ko Bogu rečem Da! To ni preprosta zadeva. Ker ni tako preprosto se vsak dan miselno naravnati in ljubeče odgovarjati Da! Svojim otrokom, možu, staršem, sodelavcem, ko pa so polni kupi dokumentov, telefonskih pogovorov, čiščenja, kuhanja … Vendar vem, da bom uspela. Vera, upanje in ljubezen so moje vodilo. In če bom kdaj dvomila v prisotnost in božjo pomoč, vem, da me bo Bog SAM našel.

Andreja Podržaj