“Mir vam bodi!”

Preteklo nedeljo smo obhajali drugo velikonočno nedeljo ali Belo nedeljo ali nedeljo Božjega usmiljenja ali praznik usmiljenja.

Sveta s. M. Favstina Kowalska je nekega dne zaslišala Jezusove besede: »Moja hči, vsemu svetu oznanjaj moje nepojmljivo usmiljenje. Želim, da bi bil praznik usmiljenja pribežališče in zavetje vsem, posebej ubogim grešnikom. Na ta dan so odprte globine mojega usmiljenja; na ljudi, ki se približajo izviru mojega usmiljenja, izlivam celo morje milosti. Oseba, ki pristopi k spovedi in k svetemu obhajilu, prejme popolno odpuščanje krivde in kazni. Ta dan so odprte vse Božje zapornice, po katerih tečejo milosti; naj se nihče ne boji približati se mi, čeprav bi bili njegovi grehi rdeči kakor škrlat. Moje usmiljenje je tako veliko, da ga v vsej večnosti ne more doumeti noben razum, ne človeški ne angelski. Vse, kar obstaja, je izšlo iz notranjosti mojega usmiljenja. Vsaka duša bo v odnosu do mene vso večnost premišljevala o moji ljubezni in mojem usmiljenju. Praznik usmiljenja je izšel iz moje notranjosti; želim, da bi bilo slovesno praznovanje prvo nedeljo po veliki noči. Človeštvo ne bo okusilo miru, dokler se ne obrne k izviru mojega usmiljenja

Danes pa obhajamo 3. velikonočno nedeljo. Še vedno je v ospredju Božja beseda o odpuščanju in Božjem usmiljenju. To je namreč edini izvor pravega miru. Jezus se namreč po svojem vstajenju ponovno prikaže učencem in jih pozdravi: »Mir vam bodi!« ter jim pokaže rane. Oboje skupaj je znamenje miru in odpuščanja grehov. Z Jezusovim rojstvom, smrtjo, trpljenjem in vstajenjem se je v polnosti uresničil Božji načrt odrešenja človeka.

Mir je bistveno sporočilo Božjega sina.

V Svetem pismu je hebrejska beseda za mir »shalom«. Ta beseda zajema tako materialno kot duhovno blagostanje, ki osebi pomagata k večji povezanosti s samim seboj, naravo, drugimi, zlasti pa z Bogom.

Shalom je zelo konkreten pozdrav. Če se ne more uresničiti, se vrne k tistemu, ki ga je izrekel. Jezus je rekel: »V katero koli hišo pridete, recite najprej: ›Mir tej hiši!‹ In če bo v njej sin miru, bo na njem počival vaš mir; če pa ne, se mir povrne k vam.« (Lk 10,5-6) Skozi zgodovino so Izraelci spoznali bogastvo miru, ter istočasno, da je pravi avtor miru samo Bog. Mir je zato duhovno bogastvo, Božji dar! V tej luči doseže polnost pomena pozdrav »shalom«: »Gospod je s teboj.«; »Gospod je z vami.« (Sod 6,12; Rut 2,4; Ps 129,7-8); »Pojdi v miru.« »Pojdite v miru.« (2Mz 4,18; Sod 18,6; 1Sam 1,17).

Jasno je bilo torej, da »miru ni za krivične« (Iz 48,22), medtem ko »ima pravični miru v obilju« (Ps 37,37).

V Stari zavezi preroki vseskozi oznanjajo pravi mir in zavračajo nepravi mir in napačne zaveze med narodi, pomanjkanje pravičnosti in zaupanje dano nepravim dobrinam. Vseskozi oznanjajo, da Bog »ve za načrte, ki jih imam z vami: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje.« (Jer 29,11) S pogledom v prihodnost, preroki oznanjajo, da bo prišel Mesija, »Kralj miru« in njegovo kraljestvo bo »mir brez konca« (Iz 9,5-6)

V Novi zavezi mir zavzema osrednje mesto. Jezus pride »oznanjat mir« (Apd 10,36) bližnjim in oddaljenim (Ef 2,17). V trenutku njegovega rojstva pojejo angeli »slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem« (Lk 2,14); mir je torej razumljen kot odrešenje, osvoboditev in sprava.

Kristus je zato »naš pravi mir« (Ef 2,14), ker prinaša mir in oznanja mir vsem ljudem. Ko ozdravi bolne, jih odslovi govoreč: »Pojdi v miru.« (Mr 5,34; Lk 7,50) in ko se prikaže apostolom po vstajenju jih pozdravi: »Mir z vami.« (Lk  24,36; Jn 20,19.21.26) In prede se vrne k Očetu pravi: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.« (Jn 14,27) 

Apostol Pavel v svojih pismih vedno pozdravlja v imenu Boga miru; tistega Boga, ki v Jezusu Kristusu pravi »blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi.« (Mt 5,9)

»In Kristusov mir naj kraljuje v vaših srcih, saj ste bili tudi poklicani vanj v enem telesu, in bodite hvaležni.« (Kol 3,15) 


Jezus je vedno z nami, njegova navzočnost zbuja v nas mir. Mi pa smo pogosto prestrašeni in vznemirjeni, kot apostoli, ker ne živimo v skladu z resnico. Jezus nas pogosto sprašuje, kot v današnjem evangeliju: »»Kaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi?« (Lk 24,38)

Jezusov mir je zelo konkreten. Po vstajenju jim najprej spregovori, nato jim pokaže roke in noge, kjer so še vedno vidne rane od križanja. Nato pa vzame kruh in ribo ter jé z njimi. Hrana je za človeka vir življenja; materialna za telo, duhovna za duha. Brez hrane človek ne more preživeti, zato je Jezus dal samega sebe sebe v hrano. In v Njem, s poslušanjem Njegove besede in zauživanjem Njegovega kruha imamo večno življenje. S tem pa je Jezus tudi pokazal, da je resničen mir možen samo, če se najprej soočimo z resnico v sebi, priznamo, da smo tudi mi naredili kaj narobe, da smo preplašeni in v dvomih zaradi greha, se pokesamo in vrnemo k usmiljenemu Bogu. Nič nečistega namreč ne gre v nebesa.

Samo čistost srca, ta Božji mir tudi nam odpira um za razumevanje Svetega pisma in nas napravlja za prave pričevalce Božje ljubezni. Samo čisto srce je polno veselja in svobode. »Veselje je znak srca, ki zelo ljubi Boga.« (sv. Marija Dominika Mazzarello)