“Išči duše in ne bogastva, časti ali priznanj”, je prvi od nasvetov, ki jih je Don Bosko pred več kot stotimi leti dal svojim misijonarjem. Otroških duš in duš mladih, imamo v šoli vsako leto več. Ravno zdajle, ko pišem, imajo otroci v osnovni šoli odmor in njihovi veseli glasovi se slišijo vse do moje odprte pisarne. Biti misijonarka, je klic k življenju v darovanju, da bi vsi tisti, ki so okrog mene, mogli občutiti Božjo ljubezen in izkusiti pravo radost življenja. Bogu hvala za mojo skupnost, kjer je vsaka tako različna: v narodnosti, načinu razmišljanja in življenjskih izkušnjah, pa vendar, ko gre za življenje v Gospodu in za blagor otrok in mladih, je vsaka takoj pripravljena storiti vse, da bi uspel naš skupen cilj; prinašati Boga, vzgojo in izobraževanje, življenje.

Bogu hvala tudi za mnoge učitelje in druge zaposlene. Že leta rastemo skupaj in zdaj vedno bolj postajajo sodelavci po srcu Don Boska in Marije Mazzarello. Bogu hvala za našo Cerkev. Po 20 letih se končno prebuja. Ravno na praznik sv. Terezije Velike smo začeli z dveletno “Šolo za kristjane”. Vpisanih je 45, v glavnem mladih ljudi. Želijo si, da bi poglobili svojo vero in bili sposobni tudi pričati zanjo. To so in bodo počasi še bolj, naši voditelji po župnijah, učitelji verouka in sodelavci v raznih službah. Pred nami je še dolga pot. Kristjanov nas je za drobno peščico riža, ki se kar zgubi v skladišču, kjer je na stotine žakljev tega našega “belega zlata”. Še imamo dela, še. Zato moja zahvala Bogu tudi za vse vas, ki nas duhovno in materialno podpirate. Pa ne le ob misijonski nedelji, pač pa vsak dan leta, tudi ob tistih bolj težkih in temnih  “ponedeljkih”, ko nas pestijo bolezni, utrujenost in razne skrbi. Vi ste z nami, mi pa z vami, da bo tudi vaše misijonsko pričevanje vedno bolj navdušeno in prepričljivo, potrjeno z življenjem.