Misijonska prošnja

Začelo se je leto 1939. Danes vemo, kaj je to leto prineslo, takrat tega niso vedeli, so pa slutili. Za sestre se je začelo z lepim dogodkom. V prvih mesecih tega leta je namreč prišel k sestram HMP osebno na obisk škof iz Skopja. Ne kdorkoli, ampak Janez Frančišek Gnidovec, škof, za katerega v trenutku, ko se piše ta življenjepis, teče škofijski postopek za beatifikacijo. Podpisoval se je z imenom Janez Frančišek, to pa zato, ker se je zelo navdihoval ob zavetniku salezijanske družine – sv. Frančišku Saleškem.

»Pridite v Makedonijo,« je prosil, »potrebujem nekoga, ki bi skrbel za vzgojo naših deklet.«

Lepa prošnja in s. Alojzija je ni kar tako odbila. Se pa je zavedla, da to nikakor ni tako preprosto, kot se vidi na prvi pogled.

»Zdaj ne moremo,« je odgovorila škofu. »Nimam sester, ki vam bi jih lahko poslala.«

Osebja je primanjkovalo. Poleg tega je Makedonija sicer res pripadala Jugoslaviji, vendar tam je bila popolnoma druga miselnost, drug jezik, prevladovalo je pravoslavno okolje. Ta dogodek je v njej še pospešil misel, da morajo delati za poklice, da bi potem lahko nadaljevale tudi v misijonih. Kdaj se bo zgodil ta potem, pa s. Alojzija še ni vedela …

Iz življenjepisa s. Alojzije Domajnko, Pripravljena na pot, avtorice Karmen Jenič (Bled 2015).