V Marijinem domu na Bledu je v sredo, 11. 12. 2024, potekal večer duhovne priprave na obhajanje svetega jubilejnega leta, ki ga bo z odprtjem svetih vrat v Vatikanu začel papež Frančišek na sveti večer, 24. decembra. Pomen jubileja v svetem pismu in v življenju Cerkve je zbranim predstavil dr. Anton Štrukelj.  Jubilej je bil vedno na poseben način Bogu posvečen čas. Že v svojem poimenovanju jubilej vodi k besedam, kot sta veselje in vriskanje. Predvsem zaradi odpuščanja krivde nastopi veselje zaradi spreobrnitve. Vse prizadevanje bi moralo biti usmerjeno k okrepitvi vere in pričevanju kristjanov. V jedru je sveto leto »običajno leto, ki ga obhajamo na izreden način« (Janez Pavel II., bula Aperite Portas 3).

V nadaljevanju je dr. Štrukelj pojasnil tri značilnosti obhajanja svetega leta. Najprej gre za »romanje,« ki označuje osebno pot vernika, ki gre po Odrešenikovih stopinjah: je vaja v dejavni askezi, kesanje zaradi človeške slabosti, notranja priprava za prenovo srca. Nadalje gre za »sveta vrata,« ki označujejo prehod, ki ga mora vsak kristjan narediti od greha k milosti. Samo en vhod je, ki odpira v življenje z Bogom, ta vhod je Jezus, ki je o sebi rekel: »Jaz sem vrata« (Jn 10,7). Prehod skozi vrata je priznanje, da je Jezus Kristus Gospod, je okrepitev vere vanj. Tretje posebno in vernikom dobro znano znamenje so »odpustki,« ki so sestavni del jubilejnega dogajanja. V odpustkih se izraža polnost Božjega usmiljenja, ki prihaja človeku naproti kot »zdravilo iz Božje lekarne,« da lažje odpravi posledice greha.

Jubilejno leto 2025 nosi geslo: »Romarji upanja.« Nevihte sedanjega časa, ki imajo mnogo grozečih izrazov, ne bodo mogle nikoli zmagati, ker smo zasidrani v upanje milosti, ki nam ga podarja Kristus. Bližnji jubilej bo torej sveto leto, za katero bo značilno upanje, ki ne zaide, Božje upanje. Naj nam, po besedah g. dr. Antona Štruklja, pomaga ponovno najti potrebno zaupanje, tako v Cerkvi kot v družbi, v medosebnih odnosih, v mednarodnih odnosih, v krepitvi dostojanstva vsakega človeka in v spoštovanju stvarstva.  Povabljeni smo, da gledamo na Marijo, ki je navzoča kot tista, ki gre po romarski poti vere na čelu vseh nas. Zato bomo pot vere hodili z Njo in ob Njej, naši Materi.

Besedilo: s. Damjana Tramte

Fotografije: Taja Hafner