10. 1. 2021

Markov evangelij nima dolgih uvodov, nima poročila o Jezusovem rojstvu, o begu v Egipt, o darovanju v templju …, ampak se takoj začne z oznanjevanjem Janeza Krstnika, da pride za njim močnejši in večji. Janez je krščeval z vodo, napovedal pa je, da pride za njim On, ki bo krščeval v Svetem Duhu. To je Jezus.

Takoj drugi odlomek Markovega evangelija je današnji odlomek o Jezusovem krstu.

Jezus je prišel iz Nazareta, od doma, in šel k Janezu Krstniku, da bi se dal krstiti v reki Jordan. Vstopil je v vodo in se potopil v vodo. S tem evangelist Marko že takoj na začetku pove, da je Njegov krst že izkušnja Njegovega trpljenja in smrti na križu. »Potopitev v vodo« namreč pomeni smrt. O tem nam govori že Stara zaveza, npr. Ps 69,2-3;  Ps 124,4-5; Jon 2,3-5. In tudi Jezus bo o svoji smrti govoril kot o krstu, npr. Mr 10,38-39.

V slovenskem prevodu imamo »nebesa, ki se razpirajo«. To ni pravi pravi prevod. Ne gre za odpiranje, kot se na primer odprejo vrata ali okno ali knjiga … Na tem mestu je v izvirniku uporabljena grška beseda »shizma«, kar pomeni razkol, razdor, raztrgati, predreti, silovito razdeliti. Prav bi bilo, »nebesa so se pretrgala«. Ko odpiramo nekaj s silo, nikoli ne ostane celo, ampak se strga, razcefra, razlomi … To besedo srečamo na večih mestih v Svetem pismu.

»O da bi predrl nebo in stopil dol, da bi se pred teboj tresle gore!« (Iz 63,19)

»Strla je posodico in olje iz pristne narde izlila na njegovo glavo.« (Mr 14,3)

»In zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal.« (Mr 15,38)

To je znamenje, da je v Jezusu Kristusu ovira med Bogom in človekom, umaknjena. Če je bila v Stari zavezi ovira greh, zaradi katerega ljudstvo ni moglo priti k Bogu, razen po stalnem očiščevanju (glej Iz 59,2), potem je v Jezusu Kristusu greh premagan in nebesa se ne bodo nikoli več zaprla. Nekaj, kar je razlomljeno, razdrobljeno, raztrgano zelo težko popolnoma sestavimo. Tudi, če poskušamo, sledi ostanejo.

Tudi nad nami so se nebesa pretrgala ob krstu. Zato imamo vedno možnost, da se povzpnemo v nebesa. Jezusova kri nas očiščuje grehov. Naša edina prava pot v življenju je pot svetosti, pomeni pot v nebesa.

Iz teh raztrganih nebes se je na Jezusa, ki je stal v vodi, spuščal Sveti Duh v podobi goloba. To nam prikliče v spomin več dogodkov iz Stare in Nove zaveze. Med njimi trenutek stvarjenja, ko je duh Božji vel nad vodami (prim 1Mz 1,2); ali pa v Novi zavezi, ko se je Sveti Duh spuščal na Cerkev ob Binkoštih.

Jezus je stal v vodi, nadenj se je spuščal golob. To nam prikliče v spomin tudi vesoljni potop. Golob je takrat najprej naznanil konec potopa oz. nov začetek (glej 1Mz 8,8-12). Golob prinaša mir tega sveta, Jezus Kristus pa prinaša mir iz nebes. Tudi z Jezusom Kristusom se začenja nekaj povsem novega. Če so vode potopa usmrtile človeški rod, krstna voda po Jezusu Kristusu obuja mrtve k življenju.

Jezus je maziljen s Svetim Duhom. Tudi mi smo bili maziljeni. Toda ali sem že začutil moč in ogenj Svetega Duha v svojem življenju? »Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi.« (Rim 8,26) 

Gre za tako imenovano molitev v jezikih. O čemer govorijo Apostolska dela na večih mestih (2,1-13; 10,44-48) Kaj je pravzaprav to? Ko ne veš, kako moliti. Bog te gleda in ti pravi, posodi mi jezik in jaz, Sveti Duh, bom prosil namesto tebe to, kar res rabiš. V blebetanju, ko nihče ne razume, ti poveš svoje najgloblje prošnje, stiske, hrepenenja … Kdor ima dar za interpretacijo tega, nam to pove na glas. Samo tako lahko vidimo naše najglobje hrepenenje. Sveti Duh »potegne« sam iz nas najgloblja hrepenenja in prošnje z neizrekljivimi vzdihi. To je edini dar v Svetem pismu, ki je namenjen meni samemu, da rastem na poti svetosti. Vsi ostali darovi so za izgradnjo skupnosti.

Pri Jezusovem krstu je bila navzočnost Svetega Duha tako močna ob reki Jordan, so vsi zaslišali in razumeli glas, ki je rekel: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« (Mr 1,11)

Čigav glas je to? Očetov.

S tem vidimo, da je pri Jezusovem krstu navzoča vsa Sveta Trojica. Bog Oče jasno pove Jezusu, da je z njim, da ga ima rad, ga je vesel in da mu zaupa to posebno poslanstvo v njegovi skrbi za človeštvo.

Tudi name in nate je Bog Oče ob krstu razlil Svetega Duha in dejal, da sem/si ljubljena hči/sin. Samo, če sprejmem identiteto, ki mi je dana, da sem ljubljeni Očetov otrok, potem lahko v polnosti uresničim poslanstvo. Jo sprejemam? Razmisli o tem! Še prej pa prosi Svetega Duha naj moli v tebi!

Ob današnji nedelji Jezusovega krsta naredi sledeče:

• Spomni se svojega krsta. Poglej fotografije, če jih imaš.

• Obnovi krstne obljube. Obrazec lahko najdeš TUKAJ.

• Kliči Svetega Duha, da ti da novo življenje v Jezusu.

• Prisluhni v Svetem Duhu besedam, ki jih Nebeški Oče govori tudi tebi: »Ti si moj ljubljeni sin/hči, nad teboj imam veselje.«