PRIDI, GOSPOD JEZUS!

Na višku adventne liturgije, od 17. – 24. decembra, poje Cerkev slavospeve, ki izražajo vse hrepenenje starozaveznega Izraela, hrepenenje iz katerega je Izrael črpal moč za preživetje, hrepenenje po Odrešeniku. Tega izražanja se na novo posluži tudi Cerkev. Vse tako imenovane velike antifone so sestavljene po enakem dvodelnem vzorcu. V prvem delu, ki se vedno začne z “O” vzklikom, je izraženo pričakovanje, čudenje, občudovanje in veselje. Vzkliku nato sledi poimenovanje Odrešenika z enim od starozaveznih imen, ki jih potem antifona v enem samem stavku tudi razloži. V prvem delu torej premišljujemo o Odrešeniku Jezusu Kristusu, učlovečeni Božji besedi z očmi tistih, ki pričakujejo Mesija. V Jezusu se je izpolnilo tisočletno pričakovanje narodov, v katerega se vključi hrepenenje Cerkve današnje dobe. Starozavezno ljudstvo kliče Odrešenika iz teme svojega čakanja, ki je prežeto s slutnjo uresničitve. Mi danes že živimo v Kristusovi luči – ga pa kljub temu še čakamo in hrepenimo po izpolnitvi ter dopolnitvi odrešenja našega življenja, ko se bo prikazal v slavi. Zato lahko kličemo še z večjim hrepenenjem kot stari Izrael; kajti še bolj hrepeni po Ljubljenem ta, ki ga že pozna, katere se je s svojo ljubeznijo in lepoto že dotaknil; kot pa ona, kateri se je moral šele dati spoznati. Tako se v drugem delu izrazi hrepenenje Cerkve po svojem Ženinu in kliče: “Veni – Pridi!” Ta klic “pridi” oblikuje še v prošnji, ki jo lahko izpolni le On, po katerem vsa Cerkev hrepeni. V prošnji izražamo tudi vero vanj, ki je vsemogočen in more s svojo vsemogočno roko izpolniti vse, kar od njega pričakujemo.

17. december

“O Modrost, ki si izšla iz ust Najvišjega,
ki segaš od kraja do kraja ter krepko in blago vse urejaš: pridi in uči nas pota razumnosti.”

18. december

“O Gospod in Voditelj Izraelove hiše, ki si se Mojzesu prikazal v gorečem grmu in mu dal na Sinaju zapovedi: pridi in nas reši z odprto roko.”

19. december

“O korenina Jesejeva, ki si v znamenje ljudstvom
in pred teboj bodo umolknili kralji in te narodi molili:
pridi in nas reši, nikar več ne odlašaj.”

20. december

“O ključ Davidov in žezlo Izraelove hiše,
ki odpreš in nihče ne zapre, zapreš in nihče ne odpre;
pridi in reši iz ječe jetnika, ki sedi v temi in smrtni senci.”

21. december

“O Vzhajajoči, svit večne luči in sonce pravice:
pridi in razsvetli vse, ki sedijo v temi in smrtni senci.”

22. december

“O Kralj narodov,  in vsem zaželeni ter vogelni kamen, ki oboje združuješ v eno:  pridi in reši človeka, ki se ga iz prsti naredil.”

23. december

“O Emanuel, kralj in naš zakonodajalec, pričakovanje narodov, in njih rešitelj: pridi in nas reši, Gospod, naš Bog.”

24. December

“Ko bo vzhajalo sonce na nebu, boste videli Kralja kraljev, ki izhaja od Očeta, kakor ženin iz svojega bivališča.”