V Sloveniji smo se z oktobrom 2020 začeli boriti z drugim valom širjenja koronavirusa COVID-19. Iz dneva v dan je bilo vse več obolelih, situacije po bolnišnicah in domovih za starejše so postajale vse težje, zlasti zato, ker so začeli zbolevati tudi zaposleni. Šolanje za otroke in mlade smo začeli na daljavo, država je izdala mnoge ukrepe za preprečevanje gibanja, prepovedane so bile mnoge dejavnosti, med njimi tudi te, ki jih izvajamo po naših skupnostih … s tem se je zaprl tudi Marijin dom.

Zdaj, ko nam je zaradi širjenja bolezni COVID-19 onemogočeno izvajanje duhovnih vaj in drugih programov v Marijinem domu in je dom zaprt, ljudje ne morejo priti k nam. Gremo pa me tja, kjer so in nas potrebujejo. Potrebe danes kažejo, da nas potrebujejo starejši. Od njih se mlajši rod uči življenjske modrosti. Zato si zaslužijo vso našo pozornost. Njim želimo biti blizu in jim na razne načine prinesti izkušnjo Božje ljubezen, ki vedno ogreje srce in vrne upanje.

Tako smo se kot skupnost odzvali na potrebe v domu upokojencev dr. Franceta Berglja na Jesenicah. Dve sestri tako vsak dan hodita kot prostovoljki pomagat zaposlenim pri skrbi za stanovalce.

Čeprav se pod skafandrom s kapuco, masko, vezirjem ali očali vidijo le oči in sliši glas, so stanovalci zelo veseli vsakokrat, ko sestri vstopiva v njihove sobe. Stanovalci zelo dobro vidijo ali pa slišijo, če so najine oči nasmejane in besede prijazne, zato nama vrnjenih nasmehov in prijaznih besed ne manjka. Seveda naju pogosto tudi vprašajo: »Kdo si že ti?«, saj si je težko zapomniti imena vseh, samo na podlagi oči in glasu. Kot prostovoljki sva v domu predvsem za njih, da jim prineseva košček Božje ljubezni in jo dodava v njihova življenja. S tem pa tudi, vsaj malo, razbremeniva preutrujene zaposlene pri njihovem delu. Pri tem pa močno čutiva tudi Marijino materinsko navzočnost in pomoč.