Search

 

V letu 2012 obhajamo 140. obletnico Družbe in spomin nam pokaže njeno pot svetosti, ki je v ustvarjalni zvestobi. S kako številnimi spremembami se je morala v svojem življenju soočati že Marija Dominika. To je zmogla, ker je bila vsa usmerjena v središče, ki je poenotilo različne izkušnje. Skrivnostno vabilo »Tebi jih izročam« je bilo organizacijsko načelo, ki je dajalo smisel spremembam in omogočalo njihovo harmonično povezovanje.

Spominjanje je v pravem smislu evharistična drža. Jezus je v pričakovanju drugega prihoda prav spominu izročil obhajanje svoje velikonočne skrivnosti (smrti-vstajenja).

 

Ni prihodnosti brez korenin. Danes se zdi, da so mladi izgubili spomin in ne čutijo potrebe, da bi se vključili v tok prejšnjih rodov. Živijo, kot da bi bili izkoreninjeni in v zraku in zato so nemirni in nesigurni ko naj bi sprejemali obveznosti za prihodnost. Takšno stanje bi lahko zajelo tudi naše skupnosti. Če bi se oddaljile od vira, se ne bomo več sposobne umestiti v rodovnik oseb, ki so zgradile sedanjost. Le z dobro zgrajeno sedanjostjo pa pripravljamo prihodnost mladih.

 

Živeti preroštvo pomeni živeti v zvestobi Bogu, ki nas spremlja v času, pomeni spomin, ki nas usmerja v prihodnost, pomeni ljubečo pokorščino, ki je posluh za osebe, dogodke, okoliščine, ki nas neprestano nagovarjajo.

 

Prilagajati se, razvijati se, gledati naprej ni zahteva le današnjega časa. To je zgodovina vsakega človeškega življenja, ki se ne zadovolji s ponavljanjem, ampak se potrudi, da doume novost, ki jo Bog preko vsakdanjih dogodkov zarisuje prav zanj.

 

Tudi danes smo poklicane, da smo zveste zgodovini, ki jo označuje svetost in je uvod v upanja polno prihodnost. Pogovarjati se, prisluhniti, načrtovati, pripovedovati, navduševati se: to so glagoli, ki jih hočemo ponižno in smelo povezovati v tem zgodovinskem času, ki ga smemo živeti.«

 

 

Vrhovna mati HMP

Yvonne Reungoart