Ena izmed mladinskih pesmi pravi: “Ko utihne vse in se umirim, pridem sam pred te. … V globino duše mi gledaš, ne na videz stvari. Ti vidiš v moje srce. K tebi se vračam, slavim te v srcu. Ti, Jezus, si vse! Jezus si moje vse.”

Podobno je ugotavljala sveta Marija Mazzarello, ki je mlade in sosestre spodbujala z besedami: “Veseli me, da si želiš postati sveta. Zapomni pa si, da ni dovolj začeti; potrebno je nadaljevati; vedno, vsak dan se je potrebno boriti. Naše samoljubje je tako premeteno, da nas takrat, ko se nam zdi, da smo v neki stvari že malo napredovali, podre na tla. Toda! To življenje je nenehna bitka; nikoli se ne smemo utruditi, če si hočemo zaslužiti nebesa. Potrudi se, da boš vedno zgled kreposti, ponižnosti, ljubezni in pokorščine; in ker Gospod vidi v srce, je potrebno, da te kreposti živimo s srcem, še prej kot z zunanjimi dejanji.” (pismo Marije Mazzarello P19)