V Astiju s. Alojzija ni zgolj ravnateljica skupnosti, pač pa tudi poučuje verouk in pomaga v šoli. Ob koncu leta 1933 je v hišni kroniki v stilu baročne italijanščine zapisano: »Zarja novega leta, ki se je začela, ima pri nas še druge vire veselja: to, da imamo ravnateljico po Božjem srcu, ki zna obdržati v cvetju spoštovanje konstitucij in salezijansko dejavnost v prid mladih.«

Iz življenjepisa s. Alojzije Domajnko, Pripravljena na pot, avtorice Karmen Jenič (Bled 2015).