Ta dan je tišina. Ta dan se spominjamo, da je Kristus šel v kraljestvo mrtvih in pravičnim oznanil odrešenje.

Vse molči v pričakovanju Jezusovega vstajenja. Ta dan častimo Jezusa v Božjem grobu.

Velikonočno praznovanje Jezusovega vstajenja pa bomo začeli z velikonočno vigilijo oz. bdenjem. Na začetku vigilije duhovnik blagoslovi ogenj in zapoje hvalnico velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, ter krstno bogoslužje oz. obnovitev krstnih obljub. Pri maši beremo več svetopisemskih besedil, ki predstavljajo odrešenjsko zgodovino. 

Iz bogoslužnega branja na veliko soboto:

PRVO BERILO

Iz pisma Hebrejcem (4, 1-13)

Pohitimo v Gospodov mir

Bratje, bojmo se, da bi kdo izmed vas ne menil, da je zakasnel, ko obljuba, da pridemo v njegov pokoj, še obstaja. Zakaj evangelij je oznanjen nam kakor onim. Toda onim slišana beseda ni koristila, ker niso bili po veri združeni s tistimi, ki so jo poslušali.

Pojdemo namreč v pokoj, kateri smo vero sprejeli, kakor je rekel: »Prisegel sem v svojem srdu: Ne pojdejo v moj pokoj«, in vendar so bila dela dovršena od začetka sveta. Rekel je namreč nekje o sedmem dnevu tako: »In počival je Bog sedmi dan od vseh svojih del.« In na tem mestu zopet: »Ne pojdejo v moj pokoj.«

Ker torej ostane, da nekateri pojdejo vanj, tisti pa, ki se jim je poprej oznanilo, zaradi neposlušnosti niso šli, določuje zopet neki dan, »danes«, ko po tolikem času govori po Davidu, kakor je bilo rečeno: »Če danes slišite njegov glas, ne zakrknite svojih src.«

Zakaj, ko bi jih bil Jozue pripeljal v pokoj, bi potem ne govoril o drugem dnevu. Torej božjemu ljudstvu še ostaja sobotni počitek. Kdor je namreč prišel v njegov pokoj, tudi on počiva od svojih del, kakor Bog od svojih. Potrudimo se torej, da pridemo v oni pokoj, da kateri ne pade po prav tem zgledu neposlušnosti.

Živa je namreč božja beseda, učinkovita in ostrejša kakor vsak dvorezen meč in prodre do ločitve duše in duha, tudi do sklepov in mozga ter razsoja misli in namene srca. In ni je stvari, ki bi bila nevidna pred njim, ampak vse je odkrito in očitno očem njega, kateremu nam bo treba dajati odgovor.

DRUGO BERILO

Iz starodavne homilije na veliko soboto

Gospod je stopil v predpekel

Kaj to pomeni? Danes vlada velik molk na zemlji, velik molk in hkrati osamelost. Velik molk, ker počiva Kralj; zemlja je zatrepetala in umolknila, ker je Bog – človek zaspal in je zbudil speče od začetka. Bog – človek je umrl in zbudil tiste v predpeklu.

Šel je iskat izgubljeno ovco, prvega človeka. V temi in v smrtni senci sedeče hoče obiskati; zasužnjenega Adama in sosužnjo Evo gre rešit bolečin Bog in Sin njegov.

Odšel je Gospod k njima, noseč zmagovito orožje križa. Kakor hitro ga je zagledal Adam, se je trepetaje trkal na prsi in nasproti vsem zaklical ter govoril: »Moj Gospod je z vsemi!« Odgovoril je Kristus ter odvrnil Adamu: »In s tvojim duhom.« In prijel ga je za roko ter ga dvignil rekoč: ,Predrami se, ki spiš, vstani od mrtvih in razsvetlil te bo Kristus.’

Jaz sem tvoj Bog, ki sem zaradi tebe postal tvoj sin; ki zaradi tebe in zaradi tvojih potomcev zdaj govorim in z oblastjo ukazujem vsem, ki so vklenjeni: ,Pojdite ven!’ in vsem, ki so v temi: ,Razsvetlite se!’ in vsem, ki spijo: ,Vstanite!’

Tebi ukazujem: ,Predrami se, ki spiš,’ saj te nisem zato ustvaril, da bi životaril vklenjen v predpeklu; vstani od mrtvih, jaz sem življenje mrtvih. Vstani, delo mojih rok, narejeno po moji podobi. Vstani, pojdimo odtod; ti si namreč v meni in jaz v tebi, ker sva ena, nedeljiva oseba.

Zavoljo tebe sem jaz, tvoj Bog, postal tvoj sin; zavoljo tebe sem si jaz, tvoj Gospod, privzel podobo hlapca; zavoljo tebe sem jaz, ki bivam nad nebesi, prišel na zemljo in pod zemljo; zavoljo tebe sem postal človek, kot človek brez pomoči, a med smrtniki svoboden; zavoljo tebe, ki si šel iz vrta, sem bil na vrtu Judom izročen in na vrtu sem bil križan.

Poglej pljunke na mojem obrazu, ki sem jih dobil zaradi tebe, da bi te spet postavil v prvotno življenje. Glej udarce na mojih čeljustih, ki sem jih zato pretrpel, da bi tvoj popačeni lik prenovil po svoji podobi.

Poglej moj hrbet, ki je bil razbičan samo zato, da bi olajšal breme tvojih pregreh, s katerimi je obložen tvoj hrbet. Glej moje roke, ki so trdno pribite na les zaradi tebe, ki si zlobno stegnil svoje roke k drevesu.

Umrl sem na križu, in sulica je prebodla mojo stran zaradi tebe, ker si v raju zaspal in se je iz tvoje strani rodila Eva. Moja stran je ozdravila bolečino tvoje strani, moja smrt te bo rešila smrti predpekla. Moja sulica je zadržala sulico, ki je bila naperjena vate.

Vstani, pojdimo odtod; sovražnik te je izpeljal iz zemeljskega raja, vendar jaz te ne bom več posadil v raj, ampak na prestol v nebesih. Prepovedal sem ti jesti od drevesa, ki je bilo predpodoba življenja; toda glej, jaz, ki sem življenje, sem se združil s teboj. Postavil sem kerube, ki te bodo kot služabniki varovali; odrejam, da se ti kerubi klanjajo, kot se spodobi samo Bogu.

Kerubski prestol je pripravljen, tudi nosači so vedno v pripravljenosti, spalnica je nared, jedi pripravljene, večni šotori in prebivališča pripravljena, zakladnice dobrin odprte in nebeško kraljestvo je pripravljeno od vekomaj.«