Danes je za mano težak dan, utrujene oči se obrnejo proti domačemu zvoniku, misli se umirijo in teža današnjega dne počasi izginja …

Že od nekdaj me pogled na cerkev, katerokoli, napolni in mi daje občutek domačnosti, doma, družine … Seveda ima pri tem domača cerkev posebno mesto. Domača župnija je moj dom.

Moja župnijska družina je zelo raznolika, od najstarejše ženice, ki s svojo tiho molitvijo prosi, do najmlajših, ki včasih glasno opozarjajo na svojo prisotnost. Zbrani v gospodovi hiši si podeljujemo neskončno ljubezen, kakor družina, ki sprejema vsakogar.

Zahvaljujem se Bogu za vse dobre ljudi, ki me obdajajo. Hvala ti dobri Bog za vse, ki molijo zame, hvala da bediš nad mojo družino, hvala Ti za moje župnijske sodelavke in prijateljice, hvala Ti za gospoda župnika. Hvala za vse.