»Glej, Božje Jagnje!«
Apostol Janez, ki je zapisal evangelij po Janezu, ne omenja dogodkov iz Jezusovega otroštva, ampak Jezusa takoj predstavi kot Besedo, ki je sicer postala meso, ki se je učlovečila med nami, ni pa majhna, ampak velika, že odrasla in deluje med nami, ker je polna Svetega Duha.
Na to Besedo = Jezusa pokaže Janez Krstnik, ki vabi vse ljudi k spreobrnjenju in zanj pričuje s svojim življenjem.
Zanimivo je, da ga označi kot »Jagnje Božje«. Kaj v Svetem pismu pomeni »jagnje«?
V Stari zavezi je »jagnje« najprej omenjeno v življenju Abrahama, ki gre v deželo Morija, da bi tam daroval svojega sina Izaka, kakor mu je naročil Bog. »Izak je med vzponom na goro nagovoril svojega očeta Abrahama in rekel: »Moj oče!« Ta je rekel: »Tukaj sem, moj sin.« Pa je rekel: »Glej, ogenj in drva, kje pa je jagnje za žgalno daritev?« Abraham je rekel: »Bog si bo preskrbel jagnje za žgalno daritev, moj sin.« In šla sta oba skupaj.« (1Mz 22,7)
Drugič je omenjeno jagnje, ko se ljudstvo pripravlja na izhod iz egiptovske dežele, iz sužnosti. »To je pasha za Gospoda. Mojzes je poklical vse Izraelove starešine in jim rekel: »Pojdite in si priskrbite živali za svoje družine ter zakoljite pashalno jagnje! Vzemite šop hizopa in ga pomočite v kri v skledi in z njo pomažite naddurje in podboja! Nobeden izmed vas naj do jutra ne hodi ven skozi vrata svoje hiše. GOSPOD pojde mimo, da udari Egipt. Ko bo videl kri na naddurju in na podbojih, pojde GOSPOD mimo vrat in ne bo pustil, da bi Pokončevalec vstopal v vaše hiše in pobijal. Izpolnjujte to kot zakon zase in za svoje sinove na veke!« (2Mz 12,11.21-24)
V spravno in mirovno daritev naj duhovniki v imenu ljudstva darujejo kozle, junce, jagnje, golobčke in grlice… Tako naročajo knjige, ki sledijo v Svetem pismu vse do preroka Izaija. »Darujte tudi kozla kot daritev za greh in dve enoletni jagnjeti kot mirovno daritev!« (3Mz 23,19)
Izaija pa v nadaljevanju naredi neverjeten preobrat, ko mu Bog pravi: »Čemú mi bodo vaše številne klavne daritve. Sit sem žgalnih daritev ovnov in maščobe pitancev. Krvi juncev, jagnjet in kozlov ne maram.« (Iz 1,11) In začne govoriti o drugačnem jagnjetu, ki je krotko in ki se pusti peljati v zakol. To jagnje je Božji služabnik. »Bil je mučen, a se je uklonil in ni odprl svojih ust, kakor jagnje, ki ga peljejo v zakol, in kakor ovca, ki umolkne pred tistimi, ki jo strižejo, in ne odpre svojih ust.« (Iz 53,7) In ta napoved se je uresničila v Jezusu Kristusu.
V Novi zavezi je omenjena priprava pashalnega jagnjeta v sinoptikih: Mt 26, Mr 14, Lk 22, medtem ko Janezov evangelij govori na drugih mestih o jagnjetu. Janezov evangelij se začne s tem, ko Janez Krstnik pokaže na Jezusa in reče: »Glejte, Jagnje božje« (Jn 1,29.36) in se zaključi s tem, ko Jezus, Jagnje Božje povabi Petra in druge apostole, da hranijo njegova jagnjeta. Torej vsakega izmed nas.
In če apostol Janez začne s tem, da pokaže na Božje jagnje, tudi svoje pisanje s Knjigo razodetja zaključi z Božjim jagnjetom. Knjiga razodetja ima v središču Jagnje, Jagnje sedi na prestolu, Njemu pripada vsa čast, Jagnje ima v rokah knjigo življenja, On odpira pečate, … Jagnjetova kri odrešuje, Jagnje je svetilnik in to Jagnje ima svojo zaročenko, Jagnjetovo nevesto in dvanajst Jagnjetovih apostolov…
Jagnje je krotka žival. In ko jo peljejo v zakol, se muza ob nogah tistega, ki ga bo čez nekaj trenutkov zaklal. Ne upira se. Ne beži.
V odlomku vidimo, da se tudi Jezus »muza«, obrača glavo in pogleda tiste, ki gredo za njim. Pogleda ČLOVEKA, ki ve, da ga bo kasneje izdal, zahteval njegovo smrt in ga umoril. Kot sta to storila Adam in Eva v Edenskem vrtu. Toda tako kot je na gori Morija Bog sam poskrbel za jagnje, tako je tudi zdaj Bog sam poskrbel za Jezusa. Bog kliče človeka, ker želi, da bi bil srečen, da ne bi hodil po temnih dolinah greha, zapuščenosti, obupanosti, osamljenosti, neljubezni … Ampak bi imel življenje v izobilju (prim Jn 10,10). Kliče vse, da bi mu sledili in ostali z Njim, v Njegovi hiši, v Njegovi Cerkvi. On nam daje novo identiteto, kot jo je dal Simonu »Ti si Simon, Janezov sin. Imenoval se boš Kefa« (kar se prevaja Peter)« (Jn 1,42). Božji otroci smo. To Jagnje daje sàmo življenje (prim. Jn 10,18) v odkupnino za vse nas. Knjiga razodetja 7,10 pravi: »Odrešenje je v našem Bogu, ki sedi na prestolu, in v Jagnjetu.« »In od njega prihajajo reke žive vode. Nato mi je pokazal reko žive vode, bleščečo kakor kristal, ki je izvirala od prestola Boga in Jagnjeta.« (Raz 22,1)
Ob današnjem odlomu lahko razmislimo:
- Kdaj in kje sem se srečal z Jezusom? Kdo mi je pokazal Nanj? Sem že odkril, kje stanuje Jezus? Kako pogosto sem na obisku pri Njem?
- Želim iti tudi jaz za tem Božjim jagnjetom, kot so šli Andrej, Peter in drugi učenci?
- Sem tudi jaz kot krotko jagnje, ki se daruje za druge? Kažem na Jezusa?