Search

  Pohvala mi dobro dene. Me spodbudi in opogumlja za naprej. Graja me večkrat močno potre in razžalosti. Sprašujem se, ali sem res takšna, kot me vidijo tisti, ki me hvalijo, ali takšna kot tisti, ki me oštevajo? Kako name

  Oče dela, mama doma skrbi za otroke in kot pravijo podpira tri vogale hiše. Ja, že mogoče, ampak sedaj je marsikje situacija tudi obrnjena. Oče je ostal doma, brez službe, brez dohodka, brez veljave …   Ali sem postoril

  Kot mlada zakonca sva imela načrt za oblikovanje družine. Imela bova takšen odnos, toliko otrok, takšno hišo, … Zanašala sva se sama nase in bilo nama je težko. Zatikalo se nama je pri gradnji zakonskega odnosa, želela sva si

  »Jozue je tedaj raztrgal svoja oblačila. Padel je z obrazom na zemljo in tako ostal pred Gospodovo skrinjo do večera, on in Izraelovi starešine; in potresali so si pepel na glave« (Joz 7,6)   Minljivost in nevrednost. Se ju

  Moje vsakdanje življenje poskušam usmerjati Vanj, ki je moje Življenje in ki je Cilj vsega mojega bivanja na tej romarski poti proti večni Domovini. To moje posvečeno življenje je res darovanje vsakega trenutka Jezusu, ki daje vsemu smisel. Moj

  Orlovo jajce se je znašlo med kokošjimi. Mladi orlič se je izlegel skupaj z zarodom piščancev in odraščal z njimi misleč, da je kura. Brskal je po zemlji kot kura, kokodakal kot kura in frfotal s krili kot kura.

  Odkar sem spoznala don Boska preko salezijancev, se je moje življenje zelo spremenilo. Občutki domačnosti, prijateljstva in sprejetosti.   Don Boskov način življenja, pričevanja, veselega evangelija sem ponotranjila, pa se tega nisem niti zavedala. Pozno sem odkrila možnost sotrudništa.

Mati Terezija je pri pospravljanju v stanovanju reveža našla zaprašeno svetilko in se čudila njeni lepoti. Možakarju se je že leta ni zdelo smiselno prižigati, ker ni bilo nikogar k njemu. Vprašala ga je, ali bi jo prižgal, če bi

Tako smo voščili, se predstavili in priklonili koledniki. Potrkali smo na vsaka vrata. Kakšno pomembno delo, poslanstvo, veselje, čudenje! Segali smo ljudem v roke in v srca, prinašali blagoslov, prižigali rakete iskric v očeh in obudili spomin na čas, ko

  »Evangeljsko veselje napolnjuje srce in celotno življenje ljudi, ki se srečajo s Kristusom; ljudi, ki pustijo, da jih Kristus odreši greha, žalosti, notranje praznine, osamljenosti. Z Jezusom Kristusom se vedno rojeva in oživlja veselje.« (papež Frančišek)                                             Jezusov prihod v