Med 17. in 19. oktobrom smo se gojenke Študentskega doma Alojzije Domanjko zbrale na Bledu, kjer smo preživele duhovno bogat in zanimiv konec tedna.

Prvi večer smo se dekleta bolje spoznala druga z drugo, popestrile pa smo si ga tudi z družabnimi igrami, prepevanjem …

Sobotno dopoldne smo ob sliki sejalca, čigar semena padejo med trnje, kamne, na pot in dobro zemljo, razmišljale, kaj nas v življenju duši, osveži, greje, česa se oprimemo v težkih trenutkih, kaj nam je v preizkušnjah v tolažbo, pomoč … Po osebni poglobitvi smo delo nadaljevale ob članku Petra Gregorčiča, ki je opisal svojo izkušnjo udeležbe na kolesarskem maratonu Franja. Posamezne etape, ki so se nanašale na kolesarjenje, smo povezale z življenjem v skupnosti. Ugotavljale smo, kaj našo skupnost gradi, katerim pastem skupnega življenja se bomo skušale izogniti ter kaj lahko vsaka posameznica doprinese k boljšemu počutju v ŠDAD. Sončno popoldne smo izkoristile za sprehod okoli Blejskega jezera. Pred večerno sveto mašo smo dekleta izvolile predstavnico študentk in njeno namestnico ter koordinatorke za glasbo, šport, duhovnost, praznovanja, medije- življenje v ŠDAD bo tako še prijetnejše in bolj “domače”. Zvečer smo se udeležile pogovora z Melito in Gregorjem Čušinom, ki sta nam spregovorila o času. Na srce sta nam položila, da je časa vedno dovolj, na nas pa je, da si ga pravilno razporedimo. Modrost, ki si jo velja zapomniti.

V nedeljo smo se ponovno za nekaj trenutkov ustavile ob priliki o sejalcu, ob tej priložnosti pa je vsaka v dar dobila zavojček semen. Po sveti maši in skupnem kosilu smo polne lepih vtisov pomahale Bledu v slovo.