Obhajamo nedeljo Božje besede oz. nedeljo Svetega pisma.

Današnji odlomek označuje začetek Jezusovega javnega delovanja. Janez je bil izročen. To je bila njegova pot umika. Jezus pa je po krstu, kjer mu je bila razodeta identiteta Božjega sina in po premaganih skušnjavah v puščavi, izgovoril prvi stavek: »Čas se je dopólnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in vérujte evangeliju!« Takoj za tem pa sledi klic prvih učencev, ki pomeni odgovor na Jezusovo povabilo, da pridemo k Njemu.

Štiri pomembne stvari o katerih želim razmišljati v nadaljevanju: čas se je dopolnil, Božje kraljestvo se je približalo, spreobrnite se, verujte evangeliju.

O katerem času govorimo? Gre za čas, ki ga je Bog določil za uresničitev svojih obljub. S tem preneha čas  pričakovanja. Nekaj poglavij naprej celo beremo: »In če Gospod ne bi skrajšal dni, ne bi bilo rešeno nobeno meso; toda zaradi izvoljenih, ki jih je izvolil, je skrajšal dni.« (Mr 13,20)

Od prvega padca človeka naprej vse človeštvo in vse stvarstvo hrepeni po odrešenju. Prerok Danijel upira pogled naprej in napoveduje čas odrešenja …»Ti, Daniel, pa ohrani skrivnost besed in zapečati knjigo do časa, ko bo konec. Mnogi jo bodo iskali, da se jim pomnoži spoznanje. Jaz, Daniel, sem gledal in glej, druga dva sta stala, eden tostran obrežja reke in drugi onkraj obrežja reke. In rekel je možu, oblečenemu v platno, ki je bil nad vodami reke: »Kdaj bo konec čudežnih stvari?« Slišal sem moža, oblečenega v platno, ki je bil nad vodami reke – imel je vzdignjeno desnico in levico proti nebu –, da je prisegel pri večno Živem: »V času, dveh časih in polovici časa; ko bo dovršeno razbijanje roke svetega ljudstva, se bo to vse zgodilo.« Slišal sem, pa nisem razumel. In rekel sem: »Moj gospod, kakšen bo konec tega?« Rekel je: »Pojdi, Daniel, kajti besede so prikrite in zapečatene do časa, ko bo konec.« (Dan 12,4-9)

In kdo je bil vreden vzeti to knjigo in odpreti njene pečate? Darovano Jagnje, Jagnje, ki je za nas na križu prelilo kri. O tem nam govori Knjiga razodetja 5,9-10: »Vredno si, da vzameš knjigo in odtrgaš njene pečate, ker si bilo zaklano in si s svojo krvjo odkupilo Bogu ljudi iz vsakega rodu, jezika, ljudstva in naroda ter si jih napravilo našemu Bogu za kraljestvo in duhovnike in kraljevali bodo na zemlji.«

Zdaj je ta čas. V Jezusu Kristusu Bog prihaja v zgodovino, da izpolni obljube in uresniči načrt odrešenja. »Ko pa je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, rojenega pod postavo, da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi mi prejeli posinovljenje.« (Gal 4,5)

In danes je ta čas zame in zate, da v Jezusu Kristusu sprejmemo obljubo odrešenja. Jo boš sprejel?

Pri vsaki sveti maši omenjamo kraljestvo, npr., ko molimo Oče naš: »Oče naš, pridi tvoje kraljestvo!« In na koncu evharistične molitve vzklikamo: »Tvoje je kraljestvo, tvoje je oblast in slava vekomaj!« To kraljestvo je osnovna tema Jezusovega oznanjevanja vse od začetka.

Vemo, da ni lahko definirat »Božje kraljestvo«. Jezus nikoli ne da jasne teoretične definicije, kaj je Božje kraljestvo. Zadovolji se s prispodobami in parabolami. Kraljestvo je kot seme, je podobno mreži, je podobno dragocenemu biseru, je podoben zakladu skritemu na njivi … To so podobe, ki opišejo nekatere vidike kraljestva, brez da bi dali jasno in popolno definicijo. Poleg tega lahko iz evangelijev preberemo glede kraljestva, da:

• je prikrito modrim in razumnim, razodeto pa otročičem (prim. Mt 11,25),
• je rezervirano mali čredi  (prim. Lk 12,32) ,
• je sestavljeno je iz ubogih v duhu (prim. Mt 5,3),
• je od tistih, ki so zaradi pravičnosti preganjani (prim Mt 5,10),
• je od  majhnih otrok  (prim. Mt 18,1-4; 19,14),
• je od tistih, ki gredo in prodajo vse, kar imajo, da ga dobijo (prim. Mt 13,14),
• ni od tistih »kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih.« (Mt 7,21) , ampak od tistih, ki ga posnemajo v ljubezni do bližnjih (prim Mt 25,34-45).

Skozi zgodovino izraelskega ljudstva lahko vidimo, da je Bog vedno pravi kralj izraelskega naroda. Vladarji Izraela pa so bili le njegovi predstavniki, s točno določeno nalogo, da izpolnjujejo zapovedi in dolžnosti, ki izhajajo iz zaveze. Skozi čas in stoletja, ne samo, da se potrdi kraljevanje in vladanje Jahveja nad njegovim narodom, ampak se vidi tudi vedno bolj jasno obzorje eshatološkega pomena Božjega kraljestva, ki ga priznavajo in razglašajo vsi narodi. Nebeško kraljestvo je kraljevanje nebes, to je kraljevanje Boga, je Njegova oblast. »Jezus je oznanjal Božje kraljestvo in prišla je Cerkev.« (A. Loisy) Za kristjane je sam Jezus Kristus »tako kot pravičnost sáma in resnica sáma bržkone tudi kraljestvo sámo« (Origen)

O Božjem kraljestvu je razmišljal tudi kardinal Martini. Njegovo razmišljanje si lahko preberete tukaj.

Ob tem lahko razmislim, kdo pravzaprav kraljuje v mojem srcu, v življenju, pri delu, v odnosih?

To pomeni vrniti se k Bogu s spremenjenim načinom življenja, kjer »odpremo oči, da bi se odvrnili od temè k luči in od satanove oblasti k Bogu in da bi po veri vame prejeli odpuščanje grehov in delež med posvečenimi‹« (Apd 26,18). Temeljne značilnosti spreobrnjenja so: prepoznati lastne napake, kesanje, vera v Jezusa Kristusa in izpolnjevanje Božjih zapovedi. Spreobrnjenje je sad Božje milosti, kajti »brez mene ne morete storiti ničesar« (Jn 15,5).

Spreobrnjenje je zelo pomembno in nujno, zato je osnovna tema oznanjevanja prerokov v Stari zavezi. Izrael ni izpolnjeval zaveze, »zapustili so mene, studenec žive vode, in si izkopali kapníce, razpokane kapníce, ki ne držijo vode.« (Jer 2,13). Spreobrnjenje je torej vprašanje življenja ali smrti. Zato je to povabilo, povabilo vseh prerokov: »Iščite GOSPODA in boste živeli, da ne bo napadel hiše Jožefove kakor ogenj, ki bo požiral, in ne bo nikogar, ki bi gasil za Betel« (Jer 5,6) »Vrni se, Izrael, h GOSPODU, svojemu Bogu, kajti padel si po svoji krivdi. Vzemite besede s seboj in vrnite se h GOSPODU! Recite mu: »Odpusti vso krivdo, sprejmi dobroto in bomo nadomestili junce s svojimi ustnicami.« (Oz 14,23-3)

Izaija obsoja vsak greh in vabi Izraelce k spreobrnjenju. »Umijte se, očistite se! Odstranite svoja hudobna dejanja izpred mojih oči, nehajte delati húdo. Naučite se delati dobro, skrbite za pravico. Pomagajte  zatiranemu, zagovarjajte siroto, branite vdovo.« (Iz 1,16-17)

Jeremija razvije še bolj na široko temo spreobrnjenja. Oznanja kazen, ki bodo zadela Izraela, in ga vabi, da zapusti svoja hudobna dela, da bodo vsi dosegli odpuščanje lastnih grehov. »Morda bo Judova hiša prisluhnila vsej nesreči, ki jim jo nameravam storiti, in se bodo vrnili vsak s svoje hudobne poti, da jim bom mogel odpustiti krivdo in greh.« (Jer 36,3) »Samo priznaj svojo krivdo, da si se upirala GOSPODU, svojemu Bogu, in rajši tekala k tujcem pod vsako zeleno drevo, mojega glasu pa nisi poslušala,« (Jer 3,13)

Ezekijel, je posredoval v času, ko so se Božje obljube po kaznovanju izpolnjevale in še enkrat ponovno vabi k spreobrnjenju: »Zato bom vsakega izmed vas, Izraelova hiša, sodil po njegovih potih, govori Gospod BOG. Spreobrnite in odvrnite se od vseh svojih upornosti, da si ne boste nakopavali krivde z njimi! Vrzite od sebe vse upornosti, s katerimi ste se upirali, in si naredite novo srce in novega duha! Zakaj hočete umreti, Izraelova hiša?  Saj nimam veselja nad smrtjo tistega, ki mora umreti, govori Gospod BOG. Spreobrnite se torej in boste živeli!« (Jer 18,30-32)

Izgon v Babilonijo je bilo sredstvo Božje previdnosti, s katero je Bog pretresel trdosrčne ljudi in jih vodil, da bi si ozavestili svoje grehe in nujnost, da se vrnejo k Božji zavezi s skesanim srcem. Njihova duša ne more drugega, kot vzklikati: »Usmili sem, Gospod; grešil sem, ozdravi me, Gospod«, tresejo se stvari; do kdaj Gospod? Obrni se k meni in me osvobodi; Reši me po svojem usmiljenju (Ps 6,3-5; Ps 32,38; 51; 79; 95,8-11; 103,3-4; 106,143) Nesreča, ki je zadela Judovo zemljo, nudi tudi preroku Joelu možnost, da kliče vse ljudstvo k spreobrnjenju. »Tudi zdaj, govori GOSPOD, se obrnite k meni z vsem svojim srcem, s postom, z jokom in žalovanjem; pretrgajte svoja srca, ne svojih oblačil. Vrnite se h GOSPODU, svojemu Bogu, kajti milostljiv je in usmiljen, počasen v jezi in bogat v dobroti in se kesa hudega.« (Joel 2,12-13)

V polnosti časov, kot nam oznanja današnji evangelij, je zadnji prerok Janez Krstnik, poslan od Boga, da »veliko Izraelovih sinov spreobrne h Gospodu, njihovemu Bogu« (Lk 1,16). Njegovo sporočilo je zajeto v stavku, ki je zelo pomenljiv: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo!« (Mt 3,2). Glede spreobrnjena dà tudi konkretna pravila za izpolnjevanje. Glej: Lk 3,8-18.

Po njem se tudi Jezus obrne k množici s povabilom: »Božje kraljestvo se je približalo; spreobrnite se in verujte evangeliju.« (Mr 1,15; Mt 4,17) In po poteh Palestine še naprej »kliče grešnike k spreobrnjenju.« (Lk 5,32), pokaže na napuhnjeno lastno gotovost farizejev (Lk 18,9), predstavi se kot Jonovo znamenje sredi pokvarjenega roda (Lk 11,29) in proti trdosrčnosti poslušalcev ne neha ponavljati: »Če se ne spreobrnete, boste vsi prav tako pokončani.« (Lk 13,5).

K razmišljanju o spreobrnjenju nas vabijo tudi mnoge prilike: o nerodovitni smokvi (Lk 13,6-9), o farizeju in cestninarju (Lk 18,9-14), o izgubljenem sinu (Lk 15, 11,32), o izgubljeni ovci (Lk  15,4-7), o izgubljeni drahmi (Lk 15,8-10). V vseh teh prilikah je temeljno sporočilo: »Povem vam: Prav takó bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja.« (Lk 15,7)

Pravo olajšanje je rezervirano za spreobrnjenje grešnice (Lk 7,36-50) in Zaheja (Lk 19,1-10), kot bo kasneje za Pavla (Apd 9,1-10; Gal 1,11-17). In tudi zadnja naloga, ki jo je izročil Jezus apostolom pred vnebohodom je bila »v njegovem imenu se bo oznanilo vsem narodom spreobrnjenje v odpuščanje grehov« (Lk 24,47).

Apostolska dela so dokumentarno delo izvršenega dela apostolov, zato da bi uresničili njegovo zapoved. Krst stotnika Kornelija nam kaže, da je »torej Bog tudi poganom podelil spreobrnjenje, ki vodi v življenje!« (Apd 11,18; 17,30). Sveti Jakob pa v svojem pismu dodaja: »Moji bratje, če kdo od vas zaide od resnice in ga drug spreobrne,  vedite, da tisti, ki grešnika spreobrne iz blodnje njegove poti, njegovo dušo reši iz smrti in pokrije množico grehov.« (Jak 5,19-20)

»Danes torej ne zakrknite svojih src« (Ps 95,8). Mi smo na vrsti! Jezus tudi nas vabi k spreobrnjenju. Želim stopiti na to pot?

Beseda Evangelij pomeni »vesela novica«, »veselo sporočilo«. Konkretno to pomeni, veselo oznanilo Božjega kraljestva na zemlji (Mr 1,14-15), to je Kristusovo delo odrešenja (Lk 2,10-11) in dopolnitev vseh Božjih obljub danih v Stari zavezi. Že prerok Izaija pravi: » »Kako ljubke so na gorah noge glasnika, ki oznanja mir, prinaša veselo novico, oznanja rešitev in pravi Sionu: »Tvoj Bog kraljuje!« (52,7) Gre za sporočilo upanja, tolažbe in odpuščanja krivd in vrnitve k Bogu na Sionu. »Povzpni se na visoko goro, znanilka veselja, Sion, močno povzdigni svoj glas, znanilka veselja, Jeruzalem, povzdigni ga, ne boj se! Povej Judovim mestom: »Glejte, vaš Bog!  Glejte, Gospod BOG prihaja z močjo, njegov laket vlada zanj. Glejte, njegovo plačilo je z njim, njegovo povračilo pred njim.« (Iz 40,9-10) »Pojte GOSPODU, njegovo ime slavite, oznanjujte dan za dnem njegovo odrešenje!« (Ps 96,2)

V polnosti časov so angeli oznanjali  Jezusovo rojstvo kot evangelij (Lk 2,10) On, je Odrešenik, pravo sporočilo vesele novice, ki »oznanja ubogim veselo oznanilo« (Mt 11,5) in ki v sinagogi v Nazaretu razglasi: »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, da oznanim  jetnikom prostost in slepim vid, da pustim zatirane na prostost, da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu.«(Lk 4,18-19)

»Veste o Jezusu iz Nazareta, ki ga je Bog mazilil s Svetim Duhom in z močjo; hodil je iz kraja v kraj ter delal dobra dela in ozdravljal vse, ki so bili pod hudičevo oblastjo, zakaj Bog je bil z njim.« (Apd 10,36-38)

In kdor, bo zaradi Njega in evangelija zapustil vse, bo dobil stokratno v sedanjosti in večno življenje (prim. Mr 10,23-30).

Množice so obkrožile Jezusa. On pa jim pravi: »Tudi drugim mestom moram oznaniti evangelij o Božjem kraljestvu, ker sem za to poslan.« (Lk 4,43)

Odgovor na evangelij lahko strnemo v nekatere stavke, ki so polni pomenov:

• to kar imamo zapisano v današnjem evangeliju: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!« (Mr 1,15)
• »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.« (Mt 16,24)
• »Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.« (Mt 16,25) 

Najbolj odprti za evangelij so: ubogi v duhu (prim Mt 5,3); majhni (prim. Lk 9,48; 10,21), utrujeni in obteženi (prim. Mt 11,29); cestninarji in grešniki (prim. Lk 15,1); celo pogani (prim. Mt 8,5-13).

Po vstajenju Jezus da naročilo »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu! 16 Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen, kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen.« (Mr 16,15)

Apostol Pavel se pokaže kot velik človek evangelija. »Pavel, služabnik Kristusa Jezusa, poklican za apostola, odbran za Božji evangelij« (Rim 1,1) »med pogani« (Gal 1,16), on posveti vse svoje življenje oznanjevanju evangelija »Gorje meni, če ne bi oznanjal evangelija« (1Kor 9,16). On se pri oznanjevanju osredotoča na smrt in vstajenje Jezusa Kristusa. »Spominjam vas, bratje, na evangelij, ki sem vam ga oznanil in ste ga tudi sprejeli ter stojite trdni v njem. Po njem ste na poti rešitve… Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v Pismih. Pokopan je bil in tretji dan je bil obujen, kakor je v Pismih. Prikazal se je Kefu, nato dvanajsterim…« (1Kor 15,1-8) In dodaja »To oznanilo besede resnice evangelija, ki je navzoč pri vas, kakor tudi sicer prinaša sad in se razrašča po vsem svetu.« (Kol 1,5-6) »Kajti naš evangelij ni prišel med vas samo z besedo, ampak tudi z močjo in Svetim Duhom ter s popolno zanesljivostjo…« (1Tes 1,5) Zato »vse prenašamo, da le ne bi povzročili kakšne ovire Kristusovemu evangeliju« (1Kor 9,12). In naprej Pavel poudarja, da se »ne sramuje evangelija, saj je vendar Božja moč v rešitev vsakomur, ki veruje, najprej Judu in potem Grku. V njem se namreč razodeva Božja pravičnost, iz vere v vero, kakor je zapisano: Pravični bo živel iz vere .« (Rim 1,16-17)

»Mi pa oznanjamo križanega Mesija, ki je Judom v spotiko, poganom norost.  Tistim pa, ki so poklicani, Judom in Grkom, je Mesija, Božja moč in Božja modrost.« (1Kor 1,23-24) »Evangelij je osnova in steber naše vere.« (sv. Irenej) Z oznanjevanjem evangelija nas Bog kliče k veri v resnici, da bi dosegli slavo Jezusa Kristusa.

Verujem v Jezusa Kristusa? Verujem v Njegovo moč in moč Njegove besede?