Oratorij v Šmihelu v prvem tednu poletnih počitnic je postal že prava klasika. Učenje, molitev, šport, igre, ples in petje… Vsakič znova se imamo zakon. Za kratkim tednom, ki ga preživimo z otroki, pa se skriva kar nekaj vloženega dela. Animatorji smo že začeli s pripravami, s ciljem, da bo tudi letošnji oratorij nepozabno doživetje.

Od 23. do 25. marca smo organizirali animatorski vikend v Leničevem domu v Podbočju. Namen tovrstnega druženja animatorjev je tako spoznavanje letošnje teme oratorija kot tudi poglabljanje vere in povezanosti s soanimatorji.

Program je bil skrbno pripravljen, vendar še vedno sproščen, z dovolj časa za spontana druženja in zabavo. Osebno menim, da je bil prav to recept za uspeh – animatorjem ni bilo nikoli dolgčas, hkrati pa niso bili preobremenjeni.

Prvi večer je bil namenjen medsebojnemu spoznavanju in molitvi križevega pota.  Potem je prišel čas za veliko nočno igro, pri kateri smo si morali animatorji, razdeljeni po skupinah, krasti zlatnike. Ob koncu igre, ko bi teoretično lahko nastopil čas za spanje ampak… No ja, saj vemo, kako je v praksi. S prijatelji se noč raje preživi ob družabnih igrah, petju in smehu.

Drugi dan smo poslušali zanimivo predavanje o sinodi mladih, ki jo je pripravil kaplan Štefan, ter podrobneje spoznali lik letošnjega oratorija: slovenskega misijonarja Friderika Barago. Poseben čar je imela sveta maša, ki smo jo imeli v tamkajšnji kapeli. V sklopu osebne priprave na veliko noč smo lahko opravili sveto spoved in izdelali butarice za prihajajočo cvetno nedeljo. Seveda se je ob delu in molitvi našel čas tudi za zabavo in smeh, ki se je zvečer spremenil v zabavni večer. Borba proti padanju balonov, preprečevanje brisanje luže, tek v krogu, igra Spovednica… Animatorji vemo, koliko smeha se skriva za temi igrami.

Tretji, zadnji dan je bila cvetna nedelja. Udeležili smo se maše v Podbočju, kjer smo tudi sodelovali, tej pa je že sledilo naše zadnje kosilo. Samo še nekaj pospravljanja in pakiranja in animatorskega vikenda je bilo na enkrat konec. Kaj – a že?

Že. Mislim, da nam bo vsem ostal v lepem spominu. Trije dnevi so minili kot bi trenil, mi pa se vračamo bolj povezani in pripravljeni na poletno-oratorijske izzive.

Ana Šubic