60 letnica kanonizacije sv. Marije Dominike Mazzarello

24. junija 1951 je Cerkev uradno proglasila Marijo Dominiko Mazzarello za sveto.

Tega dne so baziliko sv. Petra v Rimu napolnili romarji iz vsega sveta. Med njimi so bile mnoge hčere Marije Pomočnice, novinke, kandidatinje, nekdanje gojenke, salezijanci in sodelavci in člani salezijanske družine. Med njimi sta bili tudi s. Maggiorina Avalle in Carla Ramponi, čudežno ozdravljeni na priprošnjo Marije Dominike.

Škofijski postopek se je začel v Acquiju 23. junija 1911. Med postopkom so skrbno pregledali pisma Marije Dominike. Eden izmed teologov je izjavil, da njena pisma izražajo posebno skrb za vzgojo sester, njeno ponižnost in veliko ljubezen do Jezusa, ki je bil edini cilj njenega življenja.

Ena izmed najpomenljivejših prič na procesu je bila s. Petronilla Mazzarello, ki sprva ni bila najbolj navdušena nad procesom. »Poznala sem Marijo Dominiko od svojega 12. leta dalje (tedaj jih je imela 70) … Ne vem, ali bi bila Marija Dominika zadovoljna s procesom, saj je vedno želela ostati v ozadju …«. Vendar so jo predstojnice in salezijanci prepričali in je podala tehtno in verodostojno pričevanje o junaških krepostih Marije Dominike.

Leta 1925 je bil postopek prenesen v Rim, kjer je papež Pij XI. 27. maja 1925 dal dovoljenje za nadaljevanje procesa.

Leta 1929 so v Nizzi naredili ekshumacijo njenih posmrtnih ostankov.

Leta 1935 so začeli s procesom preiskovanja krepostnega življenja Marije Dominike in potrebnih čudežev. Potrjeni sta bili čudežni ozdravitvi Ercoline Mazzarello, stare štiri leta in čudežno ozdravljene od otroške paralize in Rose Bellavita, stare 12 let ter čudežno ozdravljene od tuberkuloznega vnetja potrebušnice.

13. maja 1936 so v navzočnosti papeža Pija XI. prebrali Dekret o herojskih krepostih. Naslednje leto so njene posmrtne ostanke prenesli iz Nizze v Torino, v grobnico v kapeli relikvij, zatem v baziliko Marije Pomočnice.

20. novembra 1938 je bila v baziliki sv. Petra v Rimu proglašena za blaženo.

2. julija 1941 so nadaljevali s postopkom za kanonizacijo. Prvo čudežno ozdravljenje so proučevali in potrdili leta 1941: s. Maggiorina Avalle (1896-1989) HMP iz Roppolo Castello je pri 45 letih čudežno ozdravela v noči 15. avgusta 1941 od razširjene zastrupitve krvi. Njeno zdravstveno stanje je bilo tako slabo, da so ji zdravniki pripisali samo še nekaj ur življenja. Na priprošnjo Marije Dominike Mazzarello je v trenutku ozdravela. Drugi priznani čudež je bilo ozdravljenje osemletne Carle Ramponi iz Milana, ki je imela akutno vnetje ledvic s krčno uremijo. Ena od HMP je pod dekličino glavo položila relikvijo Marije Dominike. Umirajoča deklica je na začudenje zdravnikov čudežno ozdravela 24. novembra 1946.

13. marca 1950 so v navzočnosti papeža Pija XII. prebrali dekret o potrditvi čudežnih ozdravitev.

24. junija 1951 je Cerkev uradno proglasila Marijo Dominiko Mazzrello za svetnico.

Ob priložnosti 60 letnice kanonizacije Marije Dominike je sedanja vrhovna predstojnica hčera Marije Pomočnice Yvonne Reungoat zapisala v pismu sestram: »Gotovo je to eden najslavnejših dogodkov naše zgodovine! To priznanje nam daje možnost, ne le da praznujemo dogodek Družbe, ampak da se vrnemo k njej, da bi jo srečale v zaupanju kot hčerke, ki želijo v globini spoznati svojo mater in ji postati vedno bolj podobne. Njena duhovnost je tako preprosta, da včasih tvegamo, da nam bo spolzelo iz rok bogastvo njene notranjosti, globoka zavzetost za rešitev deklet, goreč misijonski duh, ki je odprt za brezmejna obzorja.«

Vir: www.cgfmanet.org