Po dolgih letih smo se v soboto popoldan, 3. decembra, prvič srečali nekdanji “radeljski” in nekateri libojski animatorji z družinami (žal nismo vsi na skupinski fotografiji).

To se je zgodilo pri sestrah na Rakovniku. Zakaj ravno na Rakovniku? Ker je za nekatere blizu, za druge pa istočasno lepa priložnost za izlet.
Obujali smo spomine, si podelili veselje in skrbi naših družin, skupaj smo molili. Čas je minil kot bi mignil. Medtem ko so si otroci  skupaj s sestrami pogledali risanko, so starši med seboj poklepetali. Razveselil nas je tudi Miklavž.

Načrti in sanje? Da se dobimo vsako leto za duhovne vaje, duhovno obnovo ali preprosto druženje in podelitev tega, kar živimo.

sDK