Preroki so napovedovali, da se bo Odrešenik rodil iz Device Marije. (liturgija) Z Marijo se bližamo Betlehemu. V sebi nosi Življenje, da ga podari vsem nam, meni in tebi, vsakemu. Ko sprejmemo ta dar, postanemo nosilci Življenja tudi
»20 oktobra 1940 ob 5.25 s. Kmetič Marija in s. Lazar Marija zapustijo hišo v Ljubljani. Čeprav so se čutile srečne, da so izbrane za začetek dela v Splitu, močno čutijo ločitev od predragih sester,« poroča kronika in nadaljuje: »Prišle
Začelo se je leto 1939. Danes vemo, kaj je to leto prineslo, takrat tega niso vedeli, so pa slutili. Za sestre se je začelo z lepim dogodkom. V prvih mesecih tega leta je namreč prišel k sestram HMP osebno na
Prišel je vrhovni predstojnik Pietro Ricaldone. Inšpektorica si je hišo ogledala, se posvetovala še z vrhovnim predstojnikom in ta je preprosto svetoval: »Delajte, kakor ste vedno delale: denarja niste nikoli imele, dolgov pa vedno dosti, pa ste vedno šle naprej.
Na uho s. Alojzije kmalu pricurlja informacija o neki hiši, ki naj bi se prodajala. In to ne na drugem koncu Ljubljane, ampak prav blizu Privoza, na Karlovški cesti. Dvonadstropna hiša s pritličjem, lepim vrtom in nizko kovačnico. Vrt bi
Zimski mraz je popuščal, pomlad pa je sestre spominjala na to, da se pogodba na Prulah izteka. »Bi se lahko dogovorili, da nam podaljšate najem vsaj do konca leta?« je marca s. Alojzija skušala pregovoriti lastnika. »Ne. Kupite hišo ali
Po blagoslovu je s. Alojzija stopila na stol in jim spregovorila nekaj besed. Zaželela jim je lep teden ter jim dala spodbudo, duhovno misel, ki naj bi jo dekleta izvrševala do druge nedelje. Mlajša dekleta so odšla, starejša pa so
O prvem dnevu oratorija s. Frančiška pripoveduje: »Bilo je 16. januarja 1938. Nedelja. Opoldne smo se napotile tri sestre in sestra Alojzija iz salezijanskega vzgajališča na Selu, kjer smo še vedno stanovale, v ta novi domek. Dvorišče je bilo pokrito
»Dam vam v najem, ampak le za šest mesecev,« je kmalu rekel neki gospod Pavlin. Stala sta na Prulah v Ljubljani pred hišo z naslovom Privoz 4. Tu je bilo včasih kegljišče. Pred hišo je dvorišče z lepim nasadom vrtnic,
Alojzija Domajnko je ostala potrpežljiva. Michelina Secco piše: »Ona je skušala ponižno in previdno stvari razložiti, predvsem pa je molčala, odpuščala, molila in … delala. Začenjala se je ozirati naokrog, iskala in raziskovala. Sestram ni dovolila pritoževanja, še manj pa