Duhovne vaje katehistov in katehistinj

Duhovne vaje za katehistinje in katehiste na Bledu so se odvijale med 16. in 19. avgustom pod vodstvom dr. Stanka Gerjolja.

Po uvodnem spoznavanju, ko smo bili večinoma vsi dokaj resni, zadržani … nas predavatelj povabi, da si v sadovnjaku izberemo en predmet, ki hkrati simbolizira vesel in težek trenutek v našem življenju. Vse nabrano prinašamo v sredino našega kroga,  na štiri-barvni križ, ki nas spremlja vse do konca duhovnih vaj. Sledi večerja, kjer se pri obedu in odlični primorski kapljici, ki je delež udeleženk, razvežejo jeziki. Postajamo bolj vedri. Svoje težave smo pustili na križu. Sveta maša z ubranim ljudskim petjem in spremljavo na zvočni harmonij nas dokončno poveže v celoto.

Jutro pričnemo vsak na sebi znan način. Po globokem duhovnem dopoldnevu in nato odličnem kosilu in kavici nas voditelj popelje v starozavezno zgodbo Mojzesa, Arona in Hura. Razprostrte Mojzesove roke, ki pomagajo vojski zmagovati, ne zdržijo več, zato pridržita roki Aron in Hur. Skupaj zmorejo držati roke razprostrte in zmaga je dobljena. Razprostrte roke objemajo. Z objemom pozdravim prijatelja, z objemom pomagam pridržati križ nekomu, ki je v stiski. Voditelj nas pripelje do risanja z voščenkami. Vsak nariše dogodek, ki ga je v življenju močno spremenil. Nato se razdelimo v skupine, slike ne komentiramo, nakar avtor slike pripoveduje vsebino. Ostali spoštljivo poslušamo. Šele ko zaključi pripoved, pričnemo postavljati vprašanja, ki avtorju pomagajo razširiti pripoved. Nato vsak izreče prošnjo, pripovedovalec pa si izbere molitev, pesem, ki jo nato kot zaključek skupaj molimo. Z vsako pripovedjo postajamo bolj povezani. V Gospodu postajamo vedno bolj sestre in bratje. Slike prinašamo kot darove k sveti maši, ki je zaključek dneva.

Delo nadaljujemo naslednji dan. Sveti Duh nas vodi v globine in nam daje nova spoznanja. Zadnji dan opravimo tudi zaključno nalogo – posameznik sam sebi da obljubo. Področje na katerem se želi izboljšati. Z namenom, da bi uresničeval polnejše življenje s samim seboj, z drugimi, z Bogom… Naše tridnevje se zaključuje, pospravljamo šotore in seveda si želimo, da se še srečamo. Vendar prepustimo Duhu. On je tisti, ki vodi, določa naše besede, naša križanja. Prepustimo se mu v molitvi in globokem zaupanju. 

Iskreno smo hvaležni vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo na čudovitem Bledu pridobili nova spoznanja in nova znanstva. Božja pomoč in prisotnost pa je bila gotovo izmoljena z devetdnevnico k Mariji Pomočnici skupnosti sester, ki deluje v Radljah ob Dravi.

povzeto po prispevku Barbare Zajc Tekavec za Našo katehezo