Srce Jezusovo, usmili se nas.

Začeli smo mesec junij, ki je posvečen Srcu Jezusovemu.

Začetki te pobožnosti segajo v čas srednjeveških mistikov. Toda v resničnem pomenu se začenja šele z razodetji sv. Marjeti Alacoque (1648-1690), redovnici v Paray-le-Monial. Junija 1675 se ji je prikazal Jezus, ji pokazal svoje srce z besedami: “Opazuj to srce, ki je tako ljubilo ljudi, da ni opustilo ničesar; ki se je izčrpalo in izničilo, da bi izpričalo svojo ljubezen. Za plačilo pa prejema samo nehvaležnost, sramoto, bogokletstva, hlad in zaničevanje, ki ga kažejo v odnosu do tega zakramenta ljubezni. Zlasti pa me boli vedenje meni posvečenih oseb. Zato te prosim, naj bo prvi petek po osmini praznika Svetega Rešnjega Telesa poseben praznik na čast mojemu Srcu, zato da bi s spravnim obhajilom zadoščevali za vse žalitve, ki jih dobivam v oltarskem zakramentu.”

Kaj pomeni “Božje Srce”?

Srce je najprej telesni organ; pomeni pa središče telesnega življenja. Prebodeno srce Kristusa na križu (Jn 19,34) je moralo postati uradno potrdilo smrti in nepreklicnega konca njegovega bivanja in delovanja na zemlji: znamenje, da je bila njegova daritev dopolnjena. V Kristusovem srcu častimo njegovo telo. Zato je češčenje Srca Jezusovega združeno z Evharistijo, z adoracijo in obiski Najsvetejšega, zlasti pa s t.i. zadostilnim obhajilom vsak prvi petek v mesecu.

Češčenje Srca Jezusovega je torej češčenje osebe učlovečenega Božjega Sina, ki je “vrata k Očetu” (Jn 10,7), edini srednik med Bogom in ljudmi (1Tim 2,5). Srce, ki bije, je simbol življenja in dejavnosti. V Kristusovem srcu občudujemo torej vse delo in ves Jezusov napor, ki ga je storil za nas. Ne želimo biti med tistimi, ki mu vračajo z nehvaležnostjo in sramotenjem.

V Svetem pismu je srce simbol notranjega življenja, ki se na zunaj ne vidi. Samo Bog preiskuje človekovo srce (Ps 7,10). V Svetem pismu srce “premišlja”, “misli”, “odloča”; je torej vsota vsega življenja duše. V srcu modrega prebiva Bog, srce je tempelj Svetega Duha (prim. 2Kor 1,22); srce je torej središče duhovnega življenja. Pobožnost do Srca Jezusovega zato usmerja pozornost k Jezusovemu notranjemu življenju: hočemo se ga udeležiti. Iščemo, kako bi razumeli njegovo mišljenje in njegove drže, čustva, odločitve, kreposti, milosti.

Radi se zatekajmo v Jezusovo Presveto srce. V Njem bomo našli mir in veselje.

V mesecu juniju, še zlasti pred praznikom Srca Jezusovega, nas Cerkev vabi, da bi pogosto molili litanije Srca Jezusovega.

Litanije Srca Jezusovega.